Tožniki - delavci, ki v individualnem delovnem sporu vtožujejo razliko v plači, so kot navadni sosporniki samostojne stranke, zato vsak tožnik - taksni zavezanec plača takso za svoj tožbeni zahtevek.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - sodelovanje sindikata
Sindikat lahko nasprotuje odpovedi, če meni, da zanjo ni utemeljenih razlogov ali da postopek ni bil izveden v skladu z ZDR. Svoje nasprotovanje mora pisno obrazložiti. Če sindikat ustno nasprotuje odpovedi oz. predloži nepodpisano pisno mnenje, se šteje, da sindikat ni nasprotoval odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Pooblaščenec stranke v sodnem postopku je lahko le fizična oseba (edina izjema je odvetniška družba, vendar pa to glede na posebno določilo Zakona o odvetništvu).
prenehanje delovnega razmerja - odločanje o pravicah delavcev
Tožena stranka ni bila upravičena odločati o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev hčerinskih podjetij. Tako tožena stranka ni bila pristojna za odločanje o prenehanju delovnega razmerja delavcem drugih družb.
Iz tožbenega zahtevka ne izhaja, ali tožeča stranka zahteva izpolnitev svoje obligacijske pravice za vknjižbo nepremičnine v zemljiški knjigi, ali uveljavlja stvarno-pravni zahtevek, da je postala lastnica nepremičnine na podlagi priposestvovanja, kajti tožbeni zahtevek ni razumljiv.
Izrecno je izvedenec pojasnil, da ozemljitev sčasoma korodira in sicer korozija vpliva na upornost tako, da se ozemljitvena upornost veča in stiki slabšajo. Po mnenju pritožbenega sodišča bi slednje tožena stranka kot strokovnjak na svojem področju morala vedeti in ozemljitev kontrolirati, torej ravnati bi morala z večjo skrbnostjo po pravilih stroke (2.odst. 18.čl. ZOR).
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v času veljave Kazenskega zakonika Republike Slovenije (do 23.4.1999) in v času veljavnosti spremenjenega Kazenskega zakonika (po 23.4.1999), se opravi pravna opredelitev po spremenjenem zakonu, če so podani kvalifikatorni elementi tudi po zakonu, veljavnem v času storitve.
razporeditev - pravni pouk - pravica do sodnega varstva
102a. čl. ZDR je procesna določba, ki delavca ščiti pred izgubo pravice do uveljavljanja sodnega varstva zaradi napačnega pravnega pouka, ko gre za prenehanje delovnega razmerja oz. izgubo zaposlitve. Te določbe ni moč razširiti z analogijo na druge vrste delodajalčevih odločitev, kot npr. na odločbo o razporeditvi, saj analogija v procesnem pravu ni dopustna.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije člen 30.
prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava o prenehanju delovnega razmerja - čas prenehanja delovnega razmerja
Po 1. točki 1. odstavka 100. člena ZDR/90 preneha delovno razmerje delavcu, ki pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje, z dnem izteka odpovednega roka. Ker je bil na tožnikovo izjavo (z naslovom „prošnja za prekinitev delovnega razmerja“) datum prenehanja delovnega razmerja z žigom odtisnjen naknadno, ni mogoče zaključiti, da sta se tožnik in tožena stranka dogovorila o datumu prenehanja delovnega razmerja oziroma o skrajšanju odpovednega roka. Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je tožnik s to pisno izjavo izrazil svojo voljo, da želi, da mu delovno razmerje pri toženi stranki preneha, ta izjava pa ni bila dana v zmoti ali pod prisilo, je potrebno navedeno izjavo obravnavati po 1. točki 1. odstavka 100. člena ZDR/90. To pomeni, da bi tožniku moralo delovno razmerje pri toženi stranki prenehati z dnem izteka odpovednega roka.
Zgolj navedba dejstev, da je verjetnost obstoja terjatve podana, še ne pomeni izkaza verjetnosti obstoja terjatve po 1. odst. 272. čl. ZIZ, ker mora tožeča stranka poleg tega tudi predlagati oz. predložiti ustrezne dokaze (212. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Slednjega pa tožeča stranka ni storila, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da zato verjetnosti obstoja terjatve ni izkazala.