ZDR člen 83, 83. ZJU člen 24, 122. ZUJIK člen 45, 45/2, 45, 45/2.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - javni zavod - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Delodajalec, ki je javni zavod na področju kulture, bi moral v primeru kršitve delovne discipline s strani delavca (na podlagi 45. čl. ZUJIK) izvesti postopek po določbah Zakona o javnih uslužbencih (XVII. poglavje ZJU - disciplinska odgovornost) ter delavcu omogočiti pritožbo zaradi kršitev pravic iz delovnega razmerja, ki zadrži izvršitev odločitve o pravici oz. obveznosti iz delovnega razmerja (24. čl. ZJU). Ker delodajalec ni postopal po navedenih določbah (temveč je postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedel po ZDR - členih 83 do 95), je podana verjetnost obstoja nedenarne terjatve.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100, 100/1. ZTPDR člen 75, 75/2, 75/2-3, 75, 75/2, 75/2-3.
prenehanje delovnega razmerja - suspenz
Delavec je upravičeno (na podlagi odločbe o suspenzu) odsoten z dela v času, ko mu sklep o odpravi suspenza še ni vročen. V tem obdobju ni mogoče govoriti o neupravičeni odsotnosti z dela, zato ni podana zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja na podlagi 100. člena ZDR oz. 75. člena ZTPDR.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSC00931
ZD člen 143, 143/3, 143, 143/3. ZIZ člen 17, 21, 17, 21. ZPP člen 319, 319.
izvršba - izvršilni naslov - sklep o dedovanju - res iudicata
Samo dejstvo, da je bila v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, še ne pomeni, da je na podlagi takega sklepa o dedovanju mogoče predlagati izvršbo zoper zapustnikove dediče. Sklep o dedovanju (ki je praviloma le ugotovitvena odločba in dajatvenih izrekov ne vsebuje) je namreč lahko izvršilni naslov samo v tistem primeru, kadar vsebuje vse sestavine, ki jih določa 21. člen ZIZ.
vzpostavitev v prejšnje stanje - višina odškodnine
Namen povrnitve škode je vzpostavitev stanja pred škodnim ravnanjem in ker so bila zemljišča pred odvzemom kmetijska, je potrebno oceniti vrednost teh zemljišč kot kmetijskih zemljišč in to po cenah, ki so jih ta zemljišča dosegala na trgu.
Odločilno dejstvo, ki ga je sodišče moralo ugotavljati v postopku je torej bilo, ali je tožena stranka opustila obveznost poskrbeti za postavitev prometnega znaka, ki bi opozarjal na divjad na cesti. To dejstvo pa je bilo, med pravdnima strankama sporno. Po 454. čl. ZPP pa lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka le v primeru, če med strankama dejansko stanje ni sporno.
15 dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči z dnem, ko je tožnik podal svoj zagovor, saj je bila tožena stranka šele po opravljenem zagovoru tožnika seznanjena z razlogi in vsemi okoliščinami, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, sodišče lahko glede na doseženi uspeh določi, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Navedeno pomeni, da bo odločitev sodišča, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, pravilna samo v primeru, če bo enak oziroma primerljiv ne le uspeh obeh obeh strank v sporu, temveč bodo enaki oziroma primerljivi tudi njuni stroški. Uspeh tožnika v tem sporu je znašal 51,82 %. V kolikor bi stranki imeli približno enake stroške, bi sodišče lahko odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka. Vendar pa je med stroški tožnika in tožene stranke velika razlika, zato je vsaka stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka glede na njen uspeh.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-13, 100, 100/1, 100/1-13.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do obrambe - zaslišanje prič - disciplinski postopek
Zmotno je stališče, da v postopku pred sodiščem ni dopustno izvajati dokazov, ki niso bili izvedeni že v disciplinskem postopku. Tožnika pravica do obrambe ni bila kršena s tem, da pred disciplinsko komisijo delodajalca ni bil izveden dokaz z zaslišanjem priče, ker se ta ni odzvala vabilu na disciplinsko obravnavo, saj disciplinska komisija dejansko nima na voljo prisilnih sredstev za zaslišanje oseb, ki niso delavci tožene stranke.
Sindikalni zaupnik uživa imuniteto na podlagi 41. člena SKPgd samo, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti. Ta imuniteta se nanaša na njegovo sindikalno dejavnost.
Če ravnanja sindikalnega zaupnika ni mogoče opredeliti kot sindikalno dejavnost in tudi ne kot ravnanje v skladu s splošnimi akti tožene stranke, delodajalec ni bil dolžan pridobiti soglasja sindikata za začetek disciplinskega postopka zoper sindikalnega zaupnika.
stroški postopka - skrčitev zahtevka in potrebni pravdni stroški
Načelo uspeha v postopku je treba upoštevati tako, da se v primeru skrčitve tožbenega zahtevka posebej ugotovi uspeh strank za čas postopka do skrčitve in posebej za čas po skrčitvi tožbenega zahtevka, kar bistveno vpliva na odmero stroškov.
javni zavod - imenovanje direktorja - razpisni postopek - direktor zavoda - soglasje ustanoviteljic zavoda k imenovanju direktorja - vršilec dolžnosti direktorja - sodno varstvo
1. Odklonitev soglasja ustanoviteljic zavoda k imenovanju tožnika kot direktorja zavoda ni mogoče opredeliti kot kršitev izvedbe postopka razpisa za imenovanje direktorja.
2. ZZ ne določa, da mora biti kot v.d. direktorja imenovan eden izmed prijavljenih, a neizbranih kandidatov za direktorja. Veljavna zakonodaja neizbranemu kandidatu ni dajala sodnega varstva za izpodbijanje odločbe o imenovanju druge osebe za vršilca dolžnosti direktorja, zaradi česar bi bilo potrebno tožbo tožnika v tem obsegu zavreči.
V postopku presoje zakonitosti sklepov disciplinskih organov je v vsakem primeru potrebno presoditi obstoj vseh očitanih kršitev ter disciplinske odgovornosti delavca za vse kršitve, zaradi katerih je bil disciplinsko obravnavan. Delavca v sodnem postopku ni dopustno spoznati za disciplinsko odgovornega za vse kršitve, ki se mu očitajo, če se v postopku preverja le ena kršitev.
Arbitražni postopek velja za sproženega, če sta izpolnjeni dve predpostavki: predlog za začetek postopka in imenovanje arbitra. Če je svet delavcev sprožil postopek pred arbitražo v predpisanem roku, vendar ni imenoval svojega arbitra, se šteje, da je bil program razreševanja trajno presežnih delavcev sprejet.
dokazni postopek - zaslišanje strank - pravna oseba
Toženi stranki sta gospodarski družbi, torej pravni osebi in v takšnem svojstvu ne moreta biti zaslišani kot stranki, temveč je lahko v njunem imenu zaslišan kot stranka zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba, ki zastopa pravno osebo.
ZPP člen 144, 144. ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3, 87, 87/2, 204, 204/3.
odpoved delovnega razmerja - odklonitev sprejema - rok za vložitev tožbe
Določbe ZPP oz. ZDR o načinu vročanja v bistvu določajo okoliščine, na podlagi katerih se da nedvomno zaključiti, kdaj je bila osebna oz. nadomestna vročitev izvršena. S tem, ko je delavec sprva odklonil vročitev odpovedi in ni hotel podpisati prejema in se je kasneje seznanil na vidnem mestu (oglasni deski) s celotno vsebino odpovedi, je potrebno šteti za dokazano, da je bila vročitev odpovedi delavcu zakonito opravljena najkasneje z dnem, ko se je delavec seznanil z odpovedjo. Od dneva seznanitve delavke z odpovedjo do vložitve tožbe je poteklo več kot 30 dni, zaradi česar je bilo potrebno tožbo zavreči kot prepozno.
ZDSS člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZPP člen 98, 98/4, 108, 108/4, 142, 98, 98/4, 108, 108/4, 142.
pooblaščenec - sindikalni zastopnik
Sodišče sklepa s pozivom na predložitev dokazila, da ima predstavnik sindikata pridobljen naslov diplomirani pravnik (16. čl. ZDSS), ni vročilo osebno ne tožniku, ne predstavniku sindikata ampak ga je le poslalo na naslov sindikalne organizacije, zato rok za predložitev dokazila še ni začel teči.
V takšnem primeru sodišče tudi ne postopa po določbi 4. odst. 98. čl. ZPP, ker je bilo pooblastilo predloženo, le dokazilo (o pridobljeni izobrazbi) še ni bilo predloženo.