denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zakonske zamudne obresti - zapadlost odškodninske terjatve - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Pritožba pa tudi ni utemeljena v delu, ko sodišču očita, da bi mu moralo priznati zakonske zamudne obresti vse od 19.4.1998 dalje. Sklicevanje na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča ni utemeljeno, saj iz tega načelnega mnenja ne izhaja, da bi se lahko pri odškodninah, ki se presojajo po ZOR prisodile zakonske zamudne obresti od vložitve zahtevka oz. od takrat kot jih tožnik zahteva. Ko se odškodnina prisoja po ZOR teče zakonske zamudne obresti še vedno, tudi zaradi enotne sodne prakse, od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje, ko sodišče določi primerno višino odškodnine.
Kljub odsotnosti formalnega bolniškega staleža in kljub opravljanju nekaterih nujnih del je tožničino stanje mogoče okvalificirati kot prehodno nesposobnost za delo.
ZPPSL člen 19, 19/1, 27, 27/3, 19, 19/1, 27, 27/3.
upravitelj prisilne poravnave - povračilo stroškov - nagrada za delo - predujem za stroške postopka
Odločitev o tem, da se izplačilo nagrade naloži dolžniku, je v nasprotju z določbo 1. odst. 19. člena ZPPSL, po kateri se stroški upravitelja in njegova nagrada za delo poravnajo iz položenega predujma.
Položitev predujma je procesna predpostavka za nadaljnje vodenje postopka prisilne poravnave, kar pomeni, da po izdaji sklepa o začetku postopka pa vse do položitve predujma postopka prisilne poravnave v bistvu ni mogoče operativno izvajati. Zato v tem času tudi upravitelj prisilne poravnave (še) ne more izvajati nalog, določenih v 1. odst. 18. člena ZPPSL, kar med drugim pomeni, da v tem času ne more imeti stroškov in tudi nagrade za delo ne more dobiti, če je postopek ustavljen zato, ker predlagatelj v danem roku ni položil predujma (3. odst. 27. člena ZPPSL).
ZDR (1990) člen 35, 35/1, 35, 35/1. ZPPSL člen 51, 51/5, 51, 51/5.
prenehanje delovnega razmerja zaradi prisilne poravnave - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za določitev presežnih delavcev - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Kadar delavcem, ki so delali na ukinjenem delovnem mestu, ne preneha delovno razmerje pri delodajalcu tako, da bi prešli v sfero brezposelnosti (temveč jim je ponujena zaposlitev pri drugem delodajalcu), delodajalcu pri določanju delavcev, katerim bo prenehalo delovno razmerje, ni treba uporabiti kriterijev, določenih v 5. odst. 51. čl. ZPPSL.
ZZDODP člen 1, 2. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v R Sloveniji člen 87.
jubilejna nagrada - osnova za izračun - specialni interventni zakon
Pravice, ki so dogovorjene s kolektivnimi pogodbami ali splošnimi akti, so lahko omejene s posebnim zakonom. Omejitev svobodnega kolektivnega pogajanja z zakonsko intervencijo je v primerih, ko je to nujno, dopustna le pod pogoji, da je časovno omejena in da se zagotavlja ustrezen življenjski standard prizadetim delavcem.
Zakon o začasni določitvi osnove za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (ZZDODP) je specialni interventni zakon, ki je določil osnovo za izračunavanje vseh prejemkov, katerih osnova je povprečna plača v preteklem 3 mesečju v gospodarstvu R Slovenije. Zato delavcu ne pripada jubilejna nagrada, izračunana na podlagi osnove, ki bi bila višja od osnove, določene z ZZDODP.
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
začasna odredba - odpoved delovnega razmerja - postopek pri delodajalcu - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve
Nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR ni verjetno izkazana, če delavka ni dokazala, da bi bilo obvestilo podano po izteku 15 - dnevnega roka iz 2. odst. 110. člena ZDR, ali da bi bile sicer podane bistvene kršitve postopka pred odpovedjo. Delavka do sedaj tudi ni dokazala, da bi v njenem primeru šlo za odpoved iz diskriminatornih razlogov oziroma zaradi šikaniranja in groženj nadrejenega delavca, zato terjatev ni verjetno izkazana.
Tožniki, ki so vložili skupno tožbo zaradi izplačila regresa za letni dopust proti isti toženi stranki, so navadni, ne pa enotni sosporniki. Za navadne sospornike ne pride v poštev odmera sodne takse po seštevku vseh zahtevkov, temveč se odmeri taksa vsakemu tožniku posebej, glede na vrednost njegovega denarnega zahtevka.
Sodišče mora v obrazložitvi zamudne sodbe poleg procesnih razlogov navesti tudi, katera so tista pravnorelevantna dejstva, ki jih je vzelo za podlago svoje odločitve in navesti pravno normo, na katero je oprlo svojo odločitev.
Listina, v kateri delavec izjavlja, da ima poravnane vse obveznosti s strani delodajalca, da se odpoveduje vsem pravnim sporom ter da je neto plačo, prehrano in potne stroške sam jemal od gotovine, katero je prejemal pri strankah kot komercialist, ima vsebino izjave o pobotu po določbi 337. čl. ZOR. Iz navedene izjave izhaja, da obveznost delodajalca ne obstoji, ker je bila kompenzirana.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 28.
pogodbena kazen - zapadlost zahtevka - odločanje o materialnopravnih ugovorih tožene stranke
O zahtevku (za plačilo pogodbene kazni), ki še ni zapadel v plačilo, meritorno ni mogoče odločati, zato je potrebno tožbo zavreči, ne pa zavrniti tožbeni zahtevek.
V skladu z določbo 3. odstavka 270. člena ZOR pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti, zaradi česar je dogovor o plačilu določene višine dnevnega zneska zaradi morebitnega neizpolnjevanja denarnih obveznosti nedopusten.
Če se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorita za tako imenovano pogodbeno odškodninsko obveznost - konkurenčno klavzulo, mora delodajalec, ki zahteva odškodnino zaradi kršitve, dokazati vse elemente odškodninskega delikta, kot pri izvenpogodbeni odškodninski odgovornosti: kršitev pogodbene obveznosti, nastanek škode, odgovornost ter vzročno zvezo.
Stališče, da za uveljavitev pavšalne odškodnine zadostuje dejstvo, da se je tožnik zaposlil pri konkurenčni zavarovalnici, bi bilo pravilno, v kolikor bi se stranki dogovorili za pogodbeno kazen v smislu določbe 270. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih in ne za pavšalno odškodnino.
Po določilu 2. in 3. odst. 97. čl. ZOR trgovski potnik (na podlagi zakonskega pooblastila) nima pravice sklepati pogodb, ne sprejemati kupnino in tudi ne prodajati blago na kredit. Glede na navedeno ni dovolj, da tožena stranka zatrjuje, da je bil sklenjen dogovor o neplačevanju zamudnih obresti s trgovskim potnikom tožeče stranke, ampak bi morala zatrjevati hkrati tudi, da je trgovski potnik za takšen dogovor imel pooblastilo tožeče stranke.
izhodiščna plača - osnovna plača - razlika v plačah
Pri plači gre za temeljno pravico delavca iz delovnega razmerja, ki mu jo delodajalec izplača za dogovorjeno in opravljeno delo. Delavec in delodajalec določita višino plače s pogodbo o zaposlitvi. Plača je bistvena sestavina pogodbe, ki se delavcu lahko izplača le v denarni in ne v materialni obliki oz. na drug nedenarni način. Za morebitno odtegovanje plače je potrebno delavčevo soglasje. Osnovna plača predstavlja višino prejemka, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi in se izplačuje za poln delovni čas, normalne pogoje dela in predvidene delovne rezultate. Izhodiščna plača pa je najnižja osnovna plača za določen tarifni razred, ki je v skladu s tarifnim razredom delovnega mesta, na katerem je razporejen delavec, določena v tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delodajalec lahko izplačuje delavcu nižjo plačo od izhodiščne, vendar samo pod pogoji in postopku, predpisanem v zakonu oz. kolektivni pogodbi.
ZDR (1990) člen 36f. ZDR člen 109, 109. Kolektivna pogodba za lesarstvo Slovenije člen 19, 19/4, 19, 19/4.
odpravnina - kolektivna pogodba
Panožna kolektivna pogodba je ob sprejemu dobesedno povzela besedilo 36f. člena ZDR(1990) in delavcem ni zagotavljala večjih pravic od zakonskih. Zato ob sprejemu novega ZDR, ki je višino odpravnine uredil drugače, ni mogoče šteti, da so s panožno kolektivno pogodbo določene za delavca ugodnejše pravice.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 177, 177/1, 177/2. Konvencija mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
pogodba o zaposlitvi - obdolžitev - vabilo na zagovor delavca - vročanje - priprava na zagovor
Če pisna obdolžitev in vabilo na zagovor delavcu nista vročeni v skladu s pravili ZPP (npr. s 144. členom ZPP), se šteje, da vročitev ni bila opravljena. Opustitev vročitve pisne obdolžitve in vabilo na zagovor predstavlja kršitev, zaradi katere je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tudi v primeru, da bi delodajalec delavcu pravilno vročil vabilo na zagovor, se šteje, da delavcu zagovor ni bil omogočen, saj le en dan delavcu ne omogoča ustrezne priprave na obrambo.
ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe
Ustavno sodišče RS je uporabo določil o odgovornosti družbenikov za obveznosti iz sodnega registra izbrisanih družb na podlagi 4. in 5. odst. 27. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zv. s 3. odst. 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah, omejilo na družbenike, ki so v smislu obrazložitve ustavne odločbe, odgovorni za obveznosti izbrisane družbe.