Ocenjevanje delovne uspešnosti samo za potrebe postopka razreševanja presežnih delavcev in za nazaj po določbah SKPgd in podjetniške kolektivne pogodbe ni zakonito.
Delodajalec mora pred odpovedjo pogodbe delavca pisno obvestiti o ugotovljenih pomanjkljivostih, mu določiti datum naroka, na katerem bo imel pravico podati ustrezen zagovor ter v nadaljevanju, če glede delavca ne bi našel drugih možnosti dela oziroma prekvalifikacije, odpovedati pogodbo v predpisanem zakonskem roku.
URS člen 23, 157, 157/2, 23, 157, 157/2. ZS člen 72, 73, 72, 73. ZUS člen 1, 1/3, 1, 1/3.
bistvena kršitev določb postopka - pravica do sodnega varstva - razumni rok
Dalj časa trajajoč postopek pred sodiščem ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Sodno varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se zagotavlja v upravnem sporu na podlagi 2. odst. 157. čl. Ustave R Slovenije v zvezi s 3. odst. 1. čl. Zakona o upravnih sporih oz. z nadzorstveno pritožbo (72. in 73. čl. Zakona o sodiščih).
Smisel sodnega varstva zoper še trajajoče kršitve je prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice de more več biti in ga zato tudi ni mogoče več preprečevati, zaradi česar sodno varstvo po 2. odst. 157. čl. Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. Tudi ugotovitve pristojnega sodišča o sojenju, ki ni bilo zagotovljeno brez nepotrebnega odlašanja, ne pomenijo, da bi bila iz tega razloga nezakonita tudi izpodbijana sodba.
razlika v plačah - zastaranje - pretrganje zastaranja - spor zaradi plačila plače
Plača zapade mesečno, takrat začnejo teči tudi zakonite zamudne obresti. Dejstvo, da se je tožeča stranka s toženo stranko preko sindikata pogajala za mirno rešitev spora, na tek zastaralnega roka nima nobenega vpliva.
Spor o zakonitosti oz. utemeljenosti odločitve o delovni uspešnosti ni le spor zaradi denarne terjatve, ampak gre primarno za nedenarni zahtevek, od katerega je sekundarno odvisna denarna terjatev. Zaradi navedenega je predhodni postopek pri delodajalcu procesna predpostavka za sodno varstvo. V primeru neodločanja tožene stranke o taki zahtevi, pa je potrebno pred sodiščem vložiti tožbo v razumnem roku. Tudi če delodajalec ne izda sklepa v pismeni obliki, kot do določa 2. odst. 23. čl. ZTPDR, mora delavec najprej zahtevati varstvo pravic pri delodajalcu.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/1, 51/2. ZDR (1990) člen 57. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 132 o plačnem letnem dopustu člen 5, 5-2.
regres za letni dopust - bolniški stalež
Delavka, ki je bila pri delodajalcu v delovnem razmerju več kot eno leto, ko ji je delovno razmerje prenehalo, ima pravico do izplačila regresa za letni dopust, saj je ta pravica vezana na pravico do izrabe letnega dopusta. Dejstvo, da je bila delavka v obdobju enega leta en mesec na bolniškem dopustu, na pravico do letnega dopusta nima nobenega vpliva.
Delavka se lahko sklicuje na 30. odst. 36d. čl. ZDR, če se njen zakonec prijavi v evidenco brezposelnih oseb do poteka ugovornega roka zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja.
Zaščita delavca, katerega zakonec je prijavljen na zavodu za zaposlovanje oz. se prijavi na zavod šele med ugovornim postopkom zoper prvostopenjski sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ni absolutna. Delodajalec bi lahko načeloma izkazal tudi zlorabo takšne prijave, vendar le v izjemnih primerih dolgotrajnega stalnega pogodbenega dela delavčevega zakonca (ki je formalno prijavljen pri zavodu za zaposlovanje), ki temu omogoča vsaj normalne prihodke, ob izkazani perspektivi pogodbenega dela tudi v bodoče.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada - delovna doba pri delodajalcu
Tožnik je pridobil pravico do jubilejne nagrade za desetletno delovno dobo, ki jo je izpolnil pri toženi stranki. Na takšno ugotovitev nima vpliva dejstvo, da je v preteklosti že dobil izplačano jubilejno nagrado za deset let skupne delovne dobe od delodajalca, pri katerem je bil zaposlen pred toženo stranko, kot tudi ne dejstvo, da je pri toženi stranki dobil izplačano jubilejno nagrado za dvajset let skupne delovne dobe. Tožnik je dobil izplačni navedeni jubilejni nagradi na podlagi predpisov iz preteklosti, ki so drugače določevali pravico do jubilejne nagrade, kot je sedaj predpisana v 2. točki 51. čl. SKPgd.
1. Smisel izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj zgolj z izdajo ugotovitvene sodbe, ne bi bil dosežen, saj takšna ugotovitvena sodba še ne vzpostavlja stanja, ki bi tožeči stranki omogočala poplačilo njenih terjatev. 2. Določeno dejanje je skladno z določili ZOR izpodbojno, če obstoji škodovalni namen ali neopravičljiva nevednost dolžnika, da s tem škoduje upniku in (kumulativno) da je pridobitelj za ta škodovalni namen zoper upnike vedel ali bi zanj moral vedeti.
ZOR člen 195, 195/1, 200, 200/1, 200/2, 195, 195/1, 200, 200/1, 200/2.
višina odškodnine - gmotna škoda - negmotna škoda - huda telesna poškodba
V konkretnem primeru je tožnik od toženca s tožbo zahteval plačilo odškodnine za negmotno in gmotno škodo, ki jo je utrpel, ko ga je toženec dne 4.9.1999 hudo telesno poškodoval, s tem, da ga je s pestmi večkrat udaril v obraz in ga nato ležečega na tleh še večkrat z nogami brcnil v predel obraza, pri čemer je tožnik utrpel zlom desne čeljustne kosti, zlom desne ličnice, zlom nosne kosti ter rano na nosu in nad desno obrvjo. Po oceni pritožbenega sodišča je priznana odškodnina v višini 2.000.000,00 SIT znotraj (na spodnjem robu) odškodnin, ki jo sodišča prisojajo oškodovancem v drugih podobnih primerih glede na take hude poškodbe, kot jih je utrpel tožnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL49709
ZOR člen 372, 379, 379/1, 379/2, 381, 381-2.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - zastaranje preživninske terjatve - terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom - občasne terjatve
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo, v skladu s 379. členom ZOR, zastarajo v desetih letih. Vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb, pa zastarajo v triletnem roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Občasne terjatve so lahko glavne ali stranske. Primer glavne občasne terjatve ali terjatve, s katero se črpa sama pravica, je terjatev preživljanja.
Tožena stranka ni podala izrecne izjave, da privoli v spremembo tožbe, vendar pa se je v obravnavanje spustila po spremenjeni tožbi. S tem, ko se je tožena stranka spustila v obravnavanje po spremenjeni tožbi, pa se šteje, da je privolila v spremembo.
ZTLR člen 16, 16/1, 16/4. ZNP člen 123, 123/2. SPZ člen 70, 70/4, 268, 273, 273/1-2, 273/2.
postopek za delitev stvari v solastnini - civilna delitev - prodaja stvari na javni dražbi - soglasje udeležencev - prodaja stvari po določbah ZIZ - kdo ne more biti kupec
Javna dražba v postopku za prisilno ali izvršilno prodajo solastne stvari, to je prodajo solastne stvari po določbah ZIZ, naj se opravi brez sodelovanja solastnikov kot potencialnih kupcev, saj bi se v nasprotnem primeru dovolila ena izmed oblik fizične delitve solastne stvari, za katero je bilo nujno pred tem že ugotovljeno, da ni mogoča.
Ker zahteva za varstvo zakonitosti ni pravno sredstvo, ki bi bilo v rokah pravdne stranke, tudi stroški, ki so nastali stranki s tem, ko je dala pobudo državnemu tožilstvu, niso pravdni stroški stranke, ki bi jih lahko terjala od druge stranke.
Toženec je za odpravo škode na motorju, ki ni bil njegova last, nedvomno imel pravni interes, zato je prešla ob izpolnitvi (odpravi škode) terjatev lastnika motornega kolesa iz naslova odškodnine za škodo na motorju nanj.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila taks, se upoštevajo vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke. Na tega vpliva tudi denarna odškodnina, ki je bila izplačana oškodovancu, pa čeprav za nepremoženjsko škodo, ki ima po svoji naravi značaj satisfakcije.
ZZZDR člen 52, 52/1, 59, 52, 52/1, 59. ZIZ člen 64, 64.
izvršba - premoženjska razmerja med zakonci
Če je bilo stanovanje kupljeno v času trajanja zakonske zveze velja zanj zakonska presumpcija iz 59.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). To dejstvo pa ne preprečuje konkretne izvršbe, v kateri upnik zahteva izvršbo na zastavljeni stvari.