Tožnik je v tožbi logično pojasnil, zakaj listinskega dokaza nima. Ob odsotnosti drugih listinskih dokazov bi moralo sodišče izvesti tiste, ki jih je tožnik predlagal v tožbi, t.j. v nadaljevanju postopka zaslišati priče in šele nato presoditi utemeljenost predlagane začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL05201
ZIP člen 15, 62, 62/2, 15, 62, 62/2. ZGD člen 394, 394/2, 394, 394/2. ZPP člen 437, 437/1, 437, 437/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - izdaja plačilnega naloga
ZIZ take določbe, ki bi napotovala na uporabo 437. člena ZPP, ne pozna, določba 15. člena ZIZ pa glede na posebno ureditev iz 2. odst. 62. člena ZIZ tudi ne pride v poštev. (Obrazložen) ugovor, da ni bilo pogojev za izdajo sklepa o izvršbi, je tako izenačen z vsemi drugimi ugovori, glede katerih je nadaljnji postopek urejen v 2. odst. 62. člena ZIZ.
Določba 2. odst. 394. člena ZGD ne pomeni, da je terjatve zoper delničarje oziroma družbenike dovoljeno uveljavljati šele (v enem letu) po objavi izbrisa v Uradnem listu. Določa samo skrajni (prekluzivni) rok za uveljavljanje takih terjatev.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - posest - izvrševanje posesti - opuščena posest
Le neizvrševanje posesti ni zadosten znak, da je odpadla volja ali dejanska oblast. Ugotovljena opustitev rabe po poškodbi in smrti prednika za določen čas, ko se je pred tem leta in zatem vrsto let zemlja obdelovala, ni izguba dejanske posesti in niso ne zatrjevane in ne izkazane okoliščine, ki kažejo na opuščeno posest.
Podpisa na pooblastilu, ki ga je tožeča stranka predložila na termičnem papirju, ni mogoče šteti kot izvirnega podpisa tožnika, saj predloženo pooblastilo, ki naj bi bilo poslano pooblaščenki po faksu, ni overjeno v skladu s pogoji, ki jih določa Zakon o elektronskem poslovanju oz. drugem sodobnem informacijskem poslovanju.
S prilagoditvijo tožbenega predloga dejanskim okoliščinam kot so obstajale po stanju zadnje obravnave tožnik ni spremenil tožbe v smislu 184. čl. ZPP, saj pomeni cesija samo personalno ne pa tudi vsebinsko spremembo terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00032712
SPZ člen 16, 17. ZTLR člen 42. ZOR člen 577, 577/2. ZPSPP člen 24.
pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - nakup nepremičnine na javni dražbi - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - sestavine nepremičnine - pritiklina - toplovodne in plinovodne instalacije - kotlovnica - najemna pogodba - predmet najema - kršitev najemne pogodbe - družbena pogodba - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - aktivna legitimacija
Ob nespornem dejstvu, da je do posegov v toplovodno in plinovodno omrežje prišlo na zemljiščih, ki niso tožničina last, je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno odreklo njeno aktivno legitimacijo. Tožnica je na dražbi kupila premično in nepremično premoženje stečajne dolžnice, ne pa stečajne dolžnice same. Tožnica torej ni njena univerzalna, ampak singularna pravna naslednica. To pomeni, da je tožnica z nakupom na dražbi pridobila le tisto premoženje in pravice, ki so razvidni iz prodajne pogodbe.
Tožnica, ki ni univerzalna pravna naslednica stečajne dolžnice, se ne more uspešno sklicevati na pravice, ki naj bi jih stečajna dolžnica pridobila z vlaganji v izgradnjo in vzdrževanje toplovodnega in plinovodnega omrežja v preteklosti ter njeno udeležbo v zatrjevani družbeni pogodbi, ki naj bi imela za posledico nastanek solastnine na navedenem omrežju.
Ista stvar ne more biti hkrati sestavina in pritiklina, pač pa je lahko le eno ali drugo. Toplovodni in plinovodni vodi že pojmovno ne morejo biti pritiklina kotlovnice, ker je pritiklina premična stvar, namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari (17. člen SPZ). S polaganjem oziroma vgraditvijo vodi postanejo sestavina nepremičnine, po kateri potekajo oziroma ji služijo (16. člen istega zakonika). Ker gre za neživo stvar, pri tem ni mogoče govoriti o organski spojenosti. Trditev o nedeljivosti toplovodnega in plinovodnega omrežja pa nasprotuje splošno znanemu dejstvu, da je posamezne vode mogoče z odpiranjem ali zapiranjem ventilov poljubno vključiti ali izključiti iz omrežja. V obravnavanem primeru je tako za poseg v posamezen toplovodni ali plinovodni vod zadoščalo soglasje lastnika zemljišča, po katerem je ta vod potekal.
Tožnica, ki je kot podlago za svoj primarni zahtevek navedla 42. člen ZTLR, bi morala dokazati, da jo toženke protipravno ovirajo pri izvrševanju njene lastninske pravice. Za sporne posege ob rekonstrukciji toplovodnega in plinovodnega omrežja so bila izdana vsa potrebna upravna dovoljenja. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila namembnost tožničine kotlovnice tudi po končani rekonstrukciji toplovodnega in plinovodnega omrežja ohranjena in tudi obratovanje kotlovnice ni bilo onemogočeno. Tožnici sicer ni mogoče odrekati pravice do vključitve njene kotlovnice v rekonstruirano toplovodno in plinovodno omrežje, vendar ji tega niso dolžne zagotoviti toženke, ker niso posegle v njeno lastnino, sploh pa ne protipravno. Iz istega razloga ji tudi ne dolgujejo zahtevane odškodnine.
Rekonstrukcija toplovodnega in plinovodnega omrežja je bila splošno znano dejstvo, zato šesta toženka tožnice ni bila dolžna še posebej obveščati o posameznih posegih. Šesta toženka je bila kot najemnica res dolžna varovati tožničine interese, vendar jo je, upoštevaje drugi odstavek 577. člena ZOR, morala obvestiti le o nepričakovanih nevarnostih.
Do škodnega dogodka je prišlo med obveznim služenjem vojaškega roka, ko je vojaka pri opravljanju vojaških obveznosti, poškodoval drug vojak. Zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo določbi 170. in 171. čl. ZOR.
Posel med pravdnima strankama je potekal tako, da je leasingojemalec izbral predmet leasinga oz. poiskal dobavitelja, slednji pa je tožeči stranki izdal predračun, katerega je tožeča stranka plačala. Provizija tožene stranke v tem poslu je znašala 230.000,00 ali 240.000,00 SIT. Glede na navedeno je bila torej med pravdnima strankama očitno sklenjena komisijska pogodba.
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži potrebnih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato jo je potrebno obravnavati po vsebini. Če predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložena potrebna dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da stranka utemeljeno predlaga pristojnemu sodišču, da jo plačila te takse oprosti, sodišče njen predlog zavrne kot neutemeljen.
prenehanje delovnega razmerja - prehod delavcev k drugemu delodajalcu - Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje
3. odst. 67. člena ZDS ni onemogočal Agenciji RS za plačilni promet, da v skladu z dogovorom (med Ministrom, pristojnim za finance in Agencijo) o roku prehoda delavcev odloči, da preide določen delavec v Davčno upravo tudi v primeru, če njegovo delo v Agenciji ni postalo v celoti nepotrebno. Določitev dinamike postopnega prehoda delavcev Agencije Republike Slovenije za plačilni promet v davčno upravo (3. odstavek 67. člena ZDS) je bila v pristojnosti delodajalca (agencije).
transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, zaradi izteka časa, za katerega je sklenjena, je potrebno opredeliti "kot drug način prenehanja veljavnosti pogodbe", zato je v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR dopustna tožba neposredno na sodišče in tožniku ni bilo potrebno pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev (1. odstavek 204. člena ZDR).
ZPP člen 292, 339, 339/2, 339/2-1, 292, 339, 339/2, 339/2-1.
glavna obravnava - bistvena kršitev določb postopka
Če senat, ki zaključi glavno obravnavo, ne sprejme sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni pogojev za ponovno odprtje glavne obravnave (pred drugima sodnikoma porotnikoma) in ni zakonske podlage za dva naknadno opravljena naroka. S tem, ko sta pri izdaji sodbe sodelovala druga sodnika porotnika, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZOR člen 324, 324/2, 324, 324/2. KPND člen 40, 40-4, 40, 40-4, 40, 40-4.
solidarnostna pomoč - bolezen delavca - zamuda delodajalca
1. Trimesečna odsotnost zaradi bolezni pomeni primer daljše bolezni, za katero gre delavcu solidarnostna pomoč.
2. Do solidarnostne pomoči po 3. alinei 4. tč. 40. čl. KPND je delavec upravičen samo enkrat v koledarskem letu. Če traja bolniški stalež več let, je delavec upravičen do solidarnostne pomoči za vsako koledarsko leto.
3. Delodajalec je z izplačilom solidarnostne pomoči v zamudi šele potem, ko delavec od njega zahteva njeno izplačilo.
ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 204, 204/1, 204/2, 204/3.
transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
Če delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha zaradi poteka časa po pogodbi o zaposlitvi za določen čas in ne zaradi redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, se spor nanaša na t.i. "druge načine prenehanja delovnega razmerja", zato se pri pravni presoji vprašanja pravočasnosti uveljavljanja sodnega varstva pravic s strani delavca ne uporablja postopek in roki iz 1. in 2. odstavka 204. člena ZDR, temveč je treba upoštevati 3. odstavek tega člena, ki izrecno določa, da lahko delavec uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim delovnim sodiščem le v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice.
zastaranje terjatve - začetek in tek zastaralnega roka
Zastaralni rok za izpolnitev terjatve, ki je naloženo s sodbo, prične teči s potekom paracijskega roka, če paracijskega ni, pa naslednji dan po vročitvi odločbe.
pogodba o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Delavec ni huje kršil delovne obveznosti, ker med obratovanjem bazena ni zagotovil prisotnosti reševalca iz vode. V času kršitve se je v bazenu nahajalo manjše število plavalcev, zato stopnja abstraktne nevarnosti oziroma ogroženosti ni bila velika. Pri tem je treba upoštevati, da je delavec imel izpit za reševalca iz vode, ki ga zaradi svoje starosti v tistem letu ni mogel več obnoviti ter da delavec prej ni bil obravnavan oziroma opozorjen na nevestno oziroma hudo malomarno delo.
regres za letni dopust - prisilna poravnava - privilegirana terjatev
Regres za letni dopust ni privilegirana terjatev, zato ga je delodajalec dolžan izplačati pod pogoji prisilne poravnave.
Če je terjatev priznana v postopku prisilne poravnave, končanem s sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ima tak sklep naravo izvršilnega naslova. Če pa o terjatvi v postopku prisilne poravnave ni odločeno, odloča o njej delovno sodišče, ne glede na to, da je postopek prisilne poravnave že zaključen in da potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatve, ki jih upniki niso priglasili.