Odločilna je vsebina tega spora, to pa je odškodninski spor med gospodarsko družbo in njeno bivšo članico uprave, za katero presojo bo, glede na trditveno podlago tožeče stranke, da je tožena stranka med drugim kršila tudi statut tožeče stranke in sklenila poroštveno pogodbo brez ustreznega soglasja nadzornega sveta, treba vsaj v tem delu uporabiti pravo gospodarskih družb, kar pomeni, da bo za spor potrebno uporabiti pravilo postopka v gospodarskih sporih.
darilna pogodba - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti
Toženka ni naredila ničesar, kar bi lahko predstavljalo veliko nehvaležnost. Odsotnost vsakršnih stikov med strankama, prodaja stanovanja v K. in darilna pogodba, s katero je toženka podarila stanovanje v A. svojemu sinu, ni tako ravnanje, ki bi predstavljalo veliko nehvaležnost. Trditvena podlaga tožbe ne utemeljuje niti tožbenega zahtevka za razvezo darilne pogodbe, niti podrejenega zahtevka na ugotovitev neveljavnosti te pogodbe, zahtevek na vrnitev darila (ki sicer ne bi bil utemeljen) pa niti ni bil postavljen.
Če je obtožba v novem sojenju, do katerega je prišlo zaradi razveljavitve prve obsodilne sodbe na podlagi obtoženčeve pritožbe, spremenjena tako, da se obtožencu očita povsem drugo kaznivo dejanje in sodišče 1. st. na podlagi tako spremenjene obtožbe izda obsodilno sodbo, gre za kršitev prepovedi po 305. čl. ZKP.
Solidarna obveznost je ena obveznost in preneha s plačilom enega od solidarnih dolžnikov ali pa s plačilom delnih izpolnitev večih, v obravnavanem primeru dveh solidarnih dolžnikov. Če je zoper enega solidarnega dolžnika že izdana pravnomočna sodba, kot je bilo v tem primeru, nato pa se vodi postopek zoper drugega in so ločeno obsojeni kot samostojni dolžniki obstaja nevarnost, da v izvršilnem postopku upnik doseže izvršbo zoper oba v celoti. Tako sodišče, ki sodi v zadevi pozneje, upošteva že pravnomočno sodbo zoper enega solidarnega dolžnika tako, da v poznejši sodbi zoper drugega solidarnega dolžnika upošteva obstoj solidarne zaveze.
V primeru, ko je o temelju zahtevka za izplačilo plače odločeno že s pravnomočno sodbo, je v postopku za izplačilo plač po višini potrebno glede ugovora zastaranja upoštevati 10 letni zastaralni rok, kljub temu, da je za navedeno terjatev sicer določen krajši zastaralni rok (5 let).
obnova postopka - nova dejstva - disciplinski postopek - oprostilna sodba - disciplinska odgovornost delavca
Kazenska oprostilna sodba ne predstavlja novega dejstva oz. novega dokaza, na podlagi katerega bi bila lahko za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oz. ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku.
Dejstvo, da tožniku v kazenskem postopku niso bili dokazani elementi kaznivega dejanja, ne izključuje možnosti, da se v disciplinskem postopku pri toženi stranki ne bi ugotavljala njegova disciplinska odgovornost za kršitev delovnih obveznosti.
ZTPDR člen 17. ZDR (1990) člen 5, 5/3, 5/3-1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 41, 41/2, 41/6. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo, člen 48, 48/6.
Glavni namen določb o varstvu sindikalnih zaupnikov ni v zagotavljanju privilegijev, ki jih drugi delavci ob enakih pogojih niso deležni, ampak v tem, da se jih ne postavlja v manj ugoden položaj zaradi njihove sindikalne aktivnosti.
Sindikalnega zaupnika je brez soglasja sindikata možno prerazporediti na drugo ustrezno delovno mesto, če to narekujejo potrebe delovnega procesa ali organizacije dela. Soglasje sindikata mora delodajalec pridobiti le v primeru, če delavca prerazporedi zaradi njegove sindikalne aktivnosti. Ker pa so v praksi pogosti primeri, da se sindikalnega zaupnika sicer formalno razporedi zaradi potrebe delovnega procesa in organizacije dela, dejansko pa zaradi njegove sindikalne aktivnosti, ima sindikat možnost sprožiti postopek pomirjanja, saj tako ravnanje delodajalca kaže na šikaniranje zaradi sindikalne dejavnosti
Če tožnik zatrjuje težko nadomestljivo škodo, ni dovolj navedba, da mu takšna škoda nastaja in predložitev potrdila o višini katasterskega dohodka ter dveh plačilnih list tožnikove žene, saj se v takšnem položaju znajdejo vsi delavci, ki izgubijo zaposlitev. Tožnik bi moral navesti, zakaj bo škoda, ki mu nastaja zaradi izgube zaposlitve, težko nadomestljiva (npr. ker ne prejema nadomestila za brezposelnost; ker mora plačevati preživnino; ker odplačuje kredite; ker mora plačevati stanovanje, sicer bo ostal brez njega; ker nima svojcev, ki bi mu pomagali ali pri katerih bi živel; ker nima možnosti druge zaposlitve ipd.)
ZGD člen 449, 449/1, 449, 449/1. ZSReg člen 4, 4/1-8, 34, 34/1-4, 4, 4/1-8, 34, 34/1-4.
družba z omejeno odgovornostjo - zastopanje
Poimenovanje zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo z nazivom predsednik uprave oz. član uprave oz. zastopnikov družbe z omejeno odgovornostjo z nazivom uprava lahko pripelje do popolne samovolje strank glede poimenovanja zastopnikov pri družbi z omejeno odgovornostjo, kar bi zanesljivo pripeljalo v pravnem prometu do zmede in do nejasnosti pri tretjih o tem, katero družbo zastopniki sploh zastopajo.
ZOR člen 372, 372/1, 379, 379/2, 372, 372/1, 379, 379/2.
zastaranje - terjatev
Pritožba upnika pravilno opozarja, da za bodoče občasne terjatve (kot je tudi terjatev obresti) iz pravnomočnih sodnih odločb, ne velja desetletni zastaralni rok iz 1. odstavka 379. člena ZOR. Tudi občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočne sodne odločbe, in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev (2. odstavek 379. člena ZOR). Zanje pa 1. odstavek 372. člena ZOR določa, da zastarajo v treh letih.
Pri škodi, povzročeni z neregistriranim in nezavarovanim vozilom, temelj za regresno zahtevo povzročitelja ni v kršitvi splošnih zavarovalnih pogojih, saj z zavarovalnico ni bilo sklenjeno pogodbeno razmerje, temveč v zakonu, ki ureja obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.