Glede na določbe 186. člena ZPP lahko tožeča stranka brez privolitve tožene stranke spremeni tožbo samo tako, da zahteva drug predmet ali denarni znesek (ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek), ne more pa je spremeniti tako, da uveljavljala še drug (dodatni) zahtevek poleg obstoječega.
Pri odločanju o tem, ali bo spremembo tožbe dovolilo, mora sodišče odgovoriti le na vprašanje, ali bi bila dovolitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odst. 185. člena ZPP). Besedno zvezo "dokončna ureditev razmerja med strankama" razume sodišče druge stopnje tako, da se nanaša le na sporno razmerje, ki izhaja iz dejanske in pravne podlage prvotnega tožbenega zahtevka, ne pa tudi na morebitna druga (sporna) razmerja med strankama. Ekonomičnost postopka je tako lahko le dodatno merilo pri odločanju o tem, ali naj se sprememba tožbe dovoli.
Čim je prvotožena stranka plačala solidarno obveznost in je zato tožeča stranka tožbo umaknila tudi zoper drugotoženo stranko kot solidarnega dolžnika, v smislu določb 1.odst. 158.čl.Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pomeni, kot da je obveznost poravnala drugotožena stranka in je zato drugotožena stranka dolžna na podlagi teh zakonskih določil povrniti stroške tožeči stranki.
Če je tožeča stranka izpolnila svojo obveznost na podlagi sodbe na podlagi pripoznave, ta sodba pa ni prenehala obstajati (bodisi z razveljavitvijo oz. spremembo le-te), ni nastala obveznost tožene stranke do vrnitve vtoževanih zneskov, ker ni odpadla pravna podlaga za plačilo navedenih zneskov.
Po 31. čl. ZNP se zoper sklep, izdan na prvi stopnji, smejo udeleženci pritožiti, če z zakonom ni drugače določeno. 36/II čl. ZNP mora sodišče, ko naloži stranki plačilo predujma po I. odst. tega člena, v sklepu o odreditvi predujma opozoriti predlagatelja na to posledico. Ker v tej določbi ni določeno, da zoper tak sklep ni pritožbe, to pomeni, da je ob pravilni uporabi 31. čl. ZNP zoper sklep dovoljena pritožba.
Delodajalec ravna nezakonito, če delavcu poskusno delo podaljša v nasprotju z zakonom. V takšnem primeru je sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene poskusnega dela v podaljšanem obdobju nezakonit.
Ureditev instituta zastaranja davčnih in drugih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, drugačna od ureditve zastaranja obveznosti, ki izhajajo iz civilnopravnih razmerji oziroma razmerij, katerih udeleženci so med seboj v položaju prirejenosti, in ne v podrejenosti in nadrejenosti kot v obravnavanem primeru. Namen takšne ureditve zastaranja po ZDavP je v varstvu šibkejšega posameznika v razmerju do države. Zato morata davčni organ, kakor tudi sodišče ves čas postopka, tudi v postopku izvršbe in zavarovanja, po uradni dolžnosti paziti, ali obveznost ni zastarala.
Samo tista zasebna listina, na kateri je overjen podpis dolžnika, je verodostojna listina v smislu 23. člena ZIZ, na podlagi katere se lahko dovoli izvršba na podlagi verodostojne listine.