spor majhne vrednosti - sprememba tožbe - pravočasnost
Tudi v sporih majhne vrednosti je sprememba tožbe načeloma dopustna do konca glavne obravnave, vendar pa mora sodišče upoštevati omejitve pri navajanju novih dejstev in novih dokazov.
Stvarnopravno varsto nasproti toženi stranki gre tožniku kot kupcu stanovanja, ki ga je prodajalec na podlagi sklenjenega pravnega posla, s katerim je pridobil naslov za lastninsko pravico, prepustil v dejansko posest. Zaradi take posesti, ki je zakonita posest, ima pridobitelj varstvo pred prodajalcem, če bi ta zahteval, da mu pridobitelj vrne posest zaradi izvrševanja lastninske pravice (exceptio rei venditae et traditae).
Proti družbenikom izbrisane družbe je mogoče neposredno dovoliti izvršbo samo na podlagi izvršilnega naslova (17. člen ZIZ), izdanega proti izbrisani družbi (1. odst. 25. člena ZIZ), ne pa tudi na podlagi verodostojne listine
Sodišče mora po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra postopek prekiniti ter ga (po prejemu izjave ustanovitelja, da prevzema postopek) nadaljevati z ustanoviteljem tožeče stranke. Ustanovitelj tožeče stranke je glede premoženja, ki je ostalo po izbrisu (v katerega sodijo tudi terjatve tožeče stranke), po zakonu pravni naslednik tožeče stranke.
Če sodišče po izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra tožbo zavrže, s tem zagreši bistveno kršitev določb pravdnega postopka (1. odst. 339. čl. ZPP).
Tožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper delno sodbo na podlagi pripoznave, saj ji je bilo v celoti dosojeno tisto, kar je zahtevala v 1. in 2. tč. tožbenega zahtevka, v preostalem delu tožbenega zahtevka pa še ni bilo odločeno. Izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave tako nima dela, ki bi bil za tožnico neugoden. Zmotno je stališče tožnice, da bi tožena stranka morala tožbeni zahtevek pripoznati v celoti. Možna je tudi delna pripoznava in zato tudi delna sodba na podlagi pripoznave.
Potrdilo o udeležbi na seminarju ne predstavlja potrdila, ki bi dokazovalo aktivno znanje tujega jezika. Znanje tujega jezika se lahko izkazuje le s potrdilom ustanove, verificirane za učenje tujih jezikov.
Lastništvo psa ni odločilna okoliščina, od katere je odvisna odgovornost za škodo, ki jo je povzročil pes. Za škodo, ki jo povzroči žival po pravilih ODZ odgovarja njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Za potrebno varstvo in nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Torej ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Odgovoren je tisti, ki ni poskrbel za učinkovito nadzorstvo nad psom. Nadzorovanje psa pa vključuje tudi skrb za to, da je pes zanesljivo priklenjen ali da je sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici.