dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje – preživnina – stiki v korist otroka
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zaradi katerega bi bila omejitev stikov med tednom otroku v korist, ta razlog pa tudi ne more biti dosedanje neizvrševanje stikov s strani toženca, saj stikov sodišče ne določa (le) v korist roditelja, pač pa predvsem zaradi koristi, ki jih stiki prinašajo otroku.
ZIZ člen 260, 261. ZFPPIPP člen 19, 132, 132/3-2, 280. SPZ člen 128.
ločitvena pravica – zastavna pravica na denarnih sredstvih pri banki – predhodna odredba
Za prepoved organizaciji za plačilni promet po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ zakon res ne uporablja pojma “rubež”, kot pri premičninah, denarnih terjatvah in drugih premoženjskih oziroma materialnih pravicah po 1. do 3. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ. Vendar po mnenju literature tudi ukrep prepovedi organizaciji za plačilni promet, da izplača blokirani znesek dolžniku ali tretji osebi po njenem nalogu, pomeni rubež terjatve in pomeni nastanek zastavne pravice, kar utemeljeno vseskozi zatrjuje tožeča stranka. Da prepoved organizaciji za plačilni promet pomeni zastavno oziroma ločitveno pravico, tožeča stranka v pritožbi dodatno pravilno utemeljuje s povezovanjem 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ z 261. členom ZIZ.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39, 42, 43.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Ker je bila tožnica ugotovljena za presežno delavko na podlagi programa razreševanja presežnih delavcev, ki ni pravilno upošteval kriterijev za določitev presežnih delavcev (tožničin sodelavec ni bil točkovan, čeprav bi moral biti, temveč je naveden kot varovan delavec), je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, že iz tega razloga nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - diskriminacija
ZDR pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena sicer res ne zahteva uporabe formalnih kriterijev za izbiro presežnega delavca, kot je to predvideno pri odpovedi večjemu številu delavcev, vendar pa je pri izbiri delodajalec (če kriteriji za izbiro niso določeni že v zanj veljavni kolektivni pogodbi) omejen z določbo 4. odstavka 81. člena ZDR. Ta namreč določa, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena tega zakona neveljavna. Po 1. odstavku 6. člena ZDR je prepovedana diskriminacija delavca tudi v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 1. odstavka 6. člena ZDR, je dokazno breme, da ni kršil načela enakega obravnavanja, na strani delodajalca.
pasivni družbenik – obrazloženost ugovora – trditve in dokazi
Zgolj dejstvo, da je dolžniku bila odvzeta prostost, samo po sebi ne dokazuje, da ni mogel vplivati na poslovanje družbe, zato zgolj zatrjevanje, da je bil v zaporu, ob odsotnosti trditev in dokazov, da si je kakorkoli aktivno prizadeval preprečiti izbris družbe iz sodnega registra, ni zadosten in pravno relevanten razlog, zaradi katerega bi dolžnika ne zadele pravne posledice izbrisa družbe.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
volilo – nujni delež – vračunanje volila v nujni delež
Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.
Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.
KPND člen 23. ZJU člen 16. OZ člen 3, 88. ZKolP člen 1. ZNOIP člen 1, 13, 13/1, 13/2, 27, 27/1, 27/1-2, 18. ZJF člen 1.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Tožena stranka je javni zavod, ki je v obveznem delu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vključen v sistem javnih financ, od ustanovitve dalje pa se financira iz sredstev obveznega zavarovanja in iz drugih javnih virov, zato so omejitve iz ZNOIP, glede načina obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust, veljale tudi zanjo.
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust tudi za delavce tožene stranke, se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v podjetniški kolektivni pogodbi je, če je sklenjena po uveljavitvi ZNOIP, nična.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca – prisilna izterjava globe
Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – razlogi sodbe – materialno procesno vodstvo
Med tožbenim zahtevkom in tožbenimi trditvami ni bilo neskladja, saj je bil cilj pravde s trditvami jasno zastavljen in ne drži, da je sodišče storilo bistveno postopkovno kršitev, ker ni postopalo po 285. členu ZPP. V primeru, da bi po njem postopalo, bi moral tožnik zahtevek spremeniti in ne zgolj dopolniti svojih navedb, kar pa je smisel materialnega procesnega vodstva. V pritožbi očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Tožbeni zahtevek, da je tožnik izključni lastnik stanovanja, ne vsebuje tudi tožbenega zahtevka, da je lastnik tega stanovanja do večjega deleža. Sodna praksa je povsem poenotena, da mora biti zahtevek za morebitno uveljavljanje večjega deleža konkretiziran – tožnik bi moral zatrjevati velikost uveljavljenega deleža, česar pa ni storil.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – odločanjesodišča – dopolnitev dokaznega postopka – redni sodni postopek – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka – navzočnost zagovornika
Zgolj dejstvo sporočenega opravičila za izostanek ne zadošča, tako da storilec zgolj na podlagi opravičila, ki ga je na naroku podal zagovornik, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče zaslišanje res prestavilo.
Zagovornik v postopku o prekršku ni zastopnik obdolženca, ki bi lahko namesto njega podal zagovor, tako da navzočnost zagovornika ne zadošča.
ZP-1 ne določa, da sodišče po ponovljenem ali dopolnjenem dokaznem postopku po pravilih rednega sodnega postopka ne more več ravnati po 3. odstavku 61. člena ZP-1.
stečajna masa - sklep o soglasju za oddajo v najem - upravljanje stečajne mase - družbena lastnina - izločitveni upnik - pravočasnost prijave izločitvene pravice
Pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe.
Parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika, pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso.
Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti.
izvršba na nepremičnine - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - zahtevek na izstavitev listine - nujno sosporništvo - nesklepčna tožba
Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožeča stranka je glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice.
Tožeča stranka bi morala tožiti dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076492
ZST-1 člen 2, 2-3, 2-9, 8, 34a, 34a/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 239. ZOdvT tarifna številka 4031, 30010.
sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - višina takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
V postopku pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju se taksa odmeri po tarifni številki 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilih - običajen rok izpolnitve - neenako obravnavanje upnikov - nujni posli
Zamude so bile tako različne (v letu 2007 od dva dni do 144 dni, v letu 2008 od predčasnih plačil do 105 dni, v letu 2009 pa od 41 do 165 dni), da ni mogoče trditi, da se je izoblikoval kak običajen rok izpolnitve. S povprečnimi roki izpolnitve si v takih primerih sploh ne da pomagati. Tako različni roki torej ne morejo predstavljati običajnega roka izpolnitve v smislu 2. odstavka 272 člena ZFPPIPP.
Domneve, ki jih 3. odstavek 272. člena ZFPPIPP določa v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti, so določene v korist stečajnega dolžnika, upnik, ki je prejel izpolnitev, pa lahko te domneve izpodbija.
Neenako obravnavanje upnikov predstavlja že to, da poplačuješ zgolj nekatere navadne upnike, ne pa vseh vsaj sorazmerno – če se že karkoli poplačuje, je treba sorazmerno poplačevati vse upnike, ki so v enakem položaju. Dejstvo, da naj bi šlo pri dobavah tožene stranke za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje družbe, tega ne spremeni – tudi v takih primerih je treba enako obravnavati upnike, ki so v enakem položaju. Zato so lahko izpodbojni tudi t.i. nujni posli in tožena stranka nima prav, ko trdi, da taka dejanja že sama po sebi niso izpodbojna.
- da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,
- da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,
- da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.
V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
ZFPPIPP člen 282, 282/2, 382, 382/1, 383a. ZPP člen 274, 274/1.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen osebnega stečaja – pravni interes za sodni postopek – brezplačna pravna pomoč – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega, kar pa bi mu lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Ker pa predloga za odpust obveznosti dolžnik ni vložil pravočasno, je razpravljanje o njem v tem postopku brezpredmetno.
Iz sklepa Bpp 403/2012 je razvidno, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakazan na račun Okrožnega sodišča v Kranju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilcem. Ker do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni prišlo, je sklep o vrnitvi predujma v proračun brezpredmeten.
Zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073890
ZPP člen 163, 163/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2 – 3, 354.
osebni stečaj - povrnitev stroškov postopka – nastanek terjatve za povrnitev stroškov – zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka – sklep o stroških – zapadlost izvršilnih stroškov
Terjatev za plačilo stroškov postopka ne nastane, ko stroški dejansko nastanejo, ampak šele z odločitvijo sodišča o priglašenih stroških postopka, torej ko sodišče odloči, katera stranka in koliko stroškov postopka je dolžna povrniti nasprotni stranki. S pravnomočnostjo sklepa o stroških pa obveznost povrnitve odmerjenih stroškov zapade v plačilo.
Zaradi ugovora sklep o izvršbi ni postal pravnomočen, zato terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ni zapadla, nastala pa je že.