V zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, je tožbeni zahtevek vložen zoper drugi toženi stranki, pa tudi vprašanje odgovornosti toženih strank v zadevi, ki teče pred sodiščem splošne pristojnosti, ni predhodno oziroma rešitev tega vprašanja ne more vplivati na pravilnost odločitve v tem individualnem delovnem sporu, v katerem tožnik zahteva plačilo odškodnine zoper delodajalca. Postopek se nadaljuje, ko odpade razlog za prekinitev. Ker v obravnavanem primeru sploh ni bilo zakonsko predvidenih razlogov za prekinitev postopka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se postopek nadaljuje in da se ne čaka na rešitev spora med tožnikom in drugima dvema toženkama.
Za kolektivno uveljavljanje malih avtorskih pravic ni potrebna pogodba med avtorjem in kolektivno organizacijo, s katero bi ta nanjo prenesel pravico do njihove uveljavitve, pravna posledica pa je (ex lege) enaka kot če bi bila takšna pogodba sklenjena. Avtor namreč v takem primeru ne more določenemu uporabniku prepovedati uporabe svojega dela, prav tako pa mu ne more dovoliti brezplačne uporabe svojega dela.
gradbena pogodba – teorija realizacije – dogovorjena cena – znižanje plačila zaradi napak – pobotni zahtevek – napake na stopnišču
Tožniku ni uspelo dokazati, da je bila s tožencem dogovorjena cena 11.143.195,00 SIT, tožencu pa ne, da je bila dogovorjena cena 7.000.000,00 SIT. Sodišče je zato uporabilo določilo drugega odstavka 642. člena OZ, po katerem določi sodišče plačilo tako, da ustreza vrednosti del za tak posel. Oceno dejanske vrednosti izvedenih del pa je zaupalo izvedencu gradbene stroke.
Tožena stranka ne more hkrati uveljavljati zahtevka za znižanje plačila zaradi napak in pobotnega zahtevka.
volilo – nujni delež – vračunanje volila v nujni delež
Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.
Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-2, 278, 278/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni element – subjektivni element – zamude pri plačilih
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka plačevala v primeru zamude tudi zamudne obresti za čas zamude, ne zadošča še za oceno, da je na podlagi te okoliščine tožena stranka imela zadosten razlog za sklepanje, da se je stanje plačilne nesposobnosti uspešno saniralo.
Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT) člen 29.
pogodbena kazen – razlaga kolektivne pogodbe
KPDT v 29. členu določa, da je delavec upravičen do pogodbene kazni v primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja zaradi opustitve zakonsko predpisanih postopkov, kar je ugotovljeno s pravnomočno odločbo. Določba 29. člena KPDT je bila sprejeta v času veljavnosti ZDR/90 ter ZTPDR. Glede na takratno ureditev prenehanja delovnih razmerij, ni nobenega dvoma, da je določba 29. člena KPDT zajemala vse primere s sodno odločbo ugotovljenega nezakonitega prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik pogodbeno kazen vtožuje na podlagi sodne odločbe o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpoved je bila nezakonita, ker je bila podana po izteku takrat določenega prekluzivnega 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogi za redno odpoved. Glede na navedeno je tožnik upravičen do pogodbene kazni po 29. členu KPDT.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – vodilni delavec
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe v smislu določbe 72. člena ZDR, temveč le status vodilnega delavca, zato mu je pogodba o zaposlitvi lahko prenehala le iz razlogov in način kot določa ZDR, kar je bilo izrecno določeno tudi v prvem odstavku 14. člena pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi mimo zakonskih določil o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, to je z ugotovitvenim sklepom, da se mu pogodba o zaposlitvi odpoveduje zaradi prenehanja mandata predsednice uprave, je odpoved pogodbe nezakonita.
Rok za plačilo sodne takse je določen v prvem odstavku 34. člena ZST-1. Gre za prekluzivni zakonski rok, pri katerem procesnega dejanja po poteku roka ni več mogoče opraviti. Prekluzivni učinek zakonskega roka nastopi tudi v primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka. Plačilo sodne takse za pritožbo je določeno kot procesna predpostavka za začetek pritožbenega postopka, zato se z iztekom prekluzivnega zakonskega roka za plačilo sodne takse po določbi tretjega odstavka 105.a člena ZPP šteje, da je bila pritožba umaknjena.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076492
ZST-1 člen 2, 2-3, 2-9, 8, 34a, 34a/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 239. ZOdvT tarifna številka 4031, 30010.
sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - višina takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
V postopku pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju se taksa odmeri po tarifni številki 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR.
stečajna masa - sklep o soglasju za oddajo v najem - upravljanje stečajne mase - družbena lastnina - izločitveni upnik - pravočasnost prijave izločitvene pravice
Pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe.
Parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika, pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso.
Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti.
- da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,
- da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,
- da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.
V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca – prisilna izterjava globe
Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.
ZFPPIPP člen 282, 282/2, 382, 382/1, 383a. ZPP člen 274, 274/1.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen osebnega stečaja – pravni interes za sodni postopek – brezplačna pravna pomoč – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega, kar pa bi mu lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Ker pa predloga za odpust obveznosti dolžnik ni vložil pravočasno, je razpravljanje o njem v tem postopku brezpredmetno.
Iz sklepa Bpp 403/2012 je razvidno, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakazan na račun Okrožnega sodišča v Kranju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilcem. Ker do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni prišlo, je sklep o vrnitvi predujma v proračun brezpredmeten.
Zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilih - običajen rok izpolnitve - neenako obravnavanje upnikov - nujni posli
Zamude so bile tako različne (v letu 2007 od dva dni do 144 dni, v letu 2008 od predčasnih plačil do 105 dni, v letu 2009 pa od 41 do 165 dni), da ni mogoče trditi, da se je izoblikoval kak običajen rok izpolnitve. S povprečnimi roki izpolnitve si v takih primerih sploh ne da pomagati. Tako različni roki torej ne morejo predstavljati običajnega roka izpolnitve v smislu 2. odstavka 272 člena ZFPPIPP.
Domneve, ki jih 3. odstavek 272. člena ZFPPIPP določa v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti, so določene v korist stečajnega dolžnika, upnik, ki je prejel izpolnitev, pa lahko te domneve izpodbija.
Neenako obravnavanje upnikov predstavlja že to, da poplačuješ zgolj nekatere navadne upnike, ne pa vseh vsaj sorazmerno – če se že karkoli poplačuje, je treba sorazmerno poplačevati vse upnike, ki so v enakem položaju. Dejstvo, da naj bi šlo pri dobavah tožene stranke za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje družbe, tega ne spremeni – tudi v takih primerih je treba enako obravnavati upnike, ki so v enakem položaju. Zato so lahko izpodbojni tudi t.i. nujni posli in tožena stranka nima prav, ko trdi, da taka dejanja že sama po sebi niso izpodbojna.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – odločanjesodišča – dopolnitev dokaznega postopka – redni sodni postopek – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka – navzočnost zagovornika
Zgolj dejstvo sporočenega opravičila za izostanek ne zadošča, tako da storilec zgolj na podlagi opravičila, ki ga je na naroku podal zagovornik, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče zaslišanje res prestavilo.
Zagovornik v postopku o prekršku ni zastopnik obdolženca, ki bi lahko namesto njega podal zagovor, tako da navzočnost zagovornika ne zadošča.
ZP-1 ne določa, da sodišče po ponovljenem ali dopolnjenem dokaznem postopku po pravilih rednega sodnega postopka ne more več ravnati po 3. odstavku 61. člena ZP-1.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – razlogi sodbe – materialno procesno vodstvo
Med tožbenim zahtevkom in tožbenimi trditvami ni bilo neskladja, saj je bil cilj pravde s trditvami jasno zastavljen in ne drži, da je sodišče storilo bistveno postopkovno kršitev, ker ni postopalo po 285. členu ZPP. V primeru, da bi po njem postopalo, bi moral tožnik zahtevek spremeniti in ne zgolj dopolniti svojih navedb, kar pa je smisel materialnega procesnega vodstva. V pritožbi očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Tožbeni zahtevek, da je tožnik izključni lastnik stanovanja, ne vsebuje tudi tožbenega zahtevka, da je lastnik tega stanovanja do večjega deleža. Sodna praksa je povsem poenotena, da mora biti zahtevek za morebitno uveljavljanje večjega deleža konkretiziran – tožnik bi moral zatrjevati velikost uveljavljenega deleža, česar pa ni storil.
izvršba na nepremičnine - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - zahtevek na izstavitev listine - nujno sosporništvo - nesklepčna tožba
Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožeča stranka je glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice.
Tožeča stranka bi morala tožiti dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0073890
ZPP člen 163, 163/1. ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2 – 3, 354.
osebni stečaj - povrnitev stroškov postopka – nastanek terjatve za povrnitev stroškov – zapadlost terjatve na povrnitev stroškov postopka – sklep o stroških – zapadlost izvršilnih stroškov
Terjatev za plačilo stroškov postopka ne nastane, ko stroški dejansko nastanejo, ampak šele z odločitvijo sodišča o priglašenih stroških postopka, torej ko sodišče odloči, katera stranka in koliko stroškov postopka je dolžna povrniti nasprotni stranki. S pravnomočnostjo sklepa o stroških pa obveznost povrnitve odmerjenih stroškov zapade v plačilo.
Zaradi ugovora sklep o izvršbi ni postal pravnomočen, zato terjatev iz naslova izvršilnih stroškov ni zapadla, nastala pa je že.