volilo – nujni delež – vračunanje volila v nujni delež
Ker je nujni delež zakoniti dedni delež in ker se pravila vračunavanja daril in volil nanašajo na vse zakonite dediče, je bilo treba uporabiti pravilo vračunavanja iz 47. člena ZD.
Ni pomembno, na kakšen način je zapustnik nujni del zapuščine (nujni delež) zapustil nujnim dedičem, to lahko stori tudi v obliki volila.
Toženec je samostojni podjetnik posameznik, zato zanj glede vročanja velja določba 3. odstavka 139. člena ZPP. Ta določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Tožba je bila tožencu vročena tako, da je bilo v hišnem predalčniku na naslovu, ki je bil kot sedež vročanja v času vročanja vpisan v poslovnem registru Slovenije, puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, da naj pisanje dvigne v roku 15 dni. Toženec tega ni storil, zato mu je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku na istem naslovu. S tem je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena.
Pri predplačilu najemnine ni šlo za povračilo toženi stranki za investicijska vlaganja v poslovni prostor in torej ni šlo za komutativno zavezo tožeče stranke. Tako ni bilo poslovne podlage za dogovor, da se tožeča stranka odpove pravici zahtevati predplačilo najemnin. Nasprotno, ni najti drugega razloga, kot da si je tožena stranka na ta način zagotovila ugoden ekonomski položaj za primer, da prisilna poravnava ne bi uspela in da bi bila v sledečem stečajnem postopku nad tožečo stranko najemna pogodba predčasno odpovedana, do česar je dejansko tudi prišlo. Takšen namen pa ne predstavlja dopustne poslovne podlage, saj je v nasprotju z načelom enake vrednosti dajatev.
Pojem nevzdržnosti zakonske zveze je z vidika svobode in dostojanstva posameznika treba razlagati tako, da nikogar proti njegovi volji ni mogoče siliti, naj ostaja v zakonski zvezi. Že samo dejstvo, da eden od zakoncev v zakonski zvezi ne želi več vztrajati, pomeni, da je zakonska zveza zanj nevzdržna.
ZIZ člen 260, 261. ZFPPIPP člen 19, 132, 132/3-2, 280. SPZ člen 128.
ločitvena pravica – zastavna pravica na denarnih sredstvih pri banki – predhodna odredba
Za prepoved organizaciji za plačilni promet po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ zakon res ne uporablja pojma “rubež”, kot pri premičninah, denarnih terjatvah in drugih premoženjskih oziroma materialnih pravicah po 1. do 3. točki prvega odstavka 260. člena ZIZ. Vendar po mnenju literature tudi ukrep prepovedi organizaciji za plačilni promet, da izplača blokirani znesek dolžniku ali tretji osebi po njenem nalogu, pomeni rubež terjatve in pomeni nastanek zastavne pravice, kar utemeljeno vseskozi zatrjuje tožeča stranka. Da prepoved organizaciji za plačilni promet pomeni zastavno oziroma ločitveno pravico, tožeča stranka v pritožbi dodatno pravilno utemeljuje s povezovanjem 4. točke prvega odstavka 260. člena ZIZ z 261. členom ZIZ.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje – preživnina – stiki v korist otroka
Pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zaradi katerega bi bila omejitev stikov med tednom otroku v korist, ta razlog pa tudi ne more biti dosedanje neizvrševanje stikov s strani toženca, saj stikov sodišče ne določa (le) v korist roditelja, pač pa predvsem zaradi koristi, ki jih stiki prinašajo otroku.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravočasnost predloga
Obveznost za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje je nastala ob vložitvi tožbe. Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala po tem, ko je bila s plačilnim nalogom že pozvana na plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen predlog zavrglo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba – vodilni delavec
Tožnik ni imel statusa poslovodne osebe v smislu določbe 72. člena ZDR, temveč le status vodilnega delavca, zato mu je pogodba o zaposlitvi lahko prenehala le iz razlogov in način kot določa ZDR, kar je bilo izrecno določeno tudi v prvem odstavku 14. člena pogodbe o zaposlitvi. Ker je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi mimo zakonskih določil o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, to je z ugotovitvenim sklepom, da se mu pogodba o zaposlitvi odpoveduje zaradi prenehanja mandata predsednice uprave, je odpoved pogodbe nezakonita.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0076492
ZST-1 člen 2, 2-3, 2-9, 8, 34a, 34a/3. ZIZ člen 29b, 29b/1, 239. ZOdvT tarifna številka 4031, 30010.
sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - višina takse za pritožbo - ugovor zoper plačilni nalog
V postopku pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju se taksa odmeri po tarifni številki 30010 ZST-1 v višini 33,00 EUR.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - objektivni element izpodbojnosti - subjektivni element izpodbojnosti - zamude pri plačilih - običajen rok izpolnitve - neenako obravnavanje upnikov - nujni posli
Zamude so bile tako različne (v letu 2007 od dva dni do 144 dni, v letu 2008 od predčasnih plačil do 105 dni, v letu 2009 pa od 41 do 165 dni), da ni mogoče trditi, da se je izoblikoval kak običajen rok izpolnitve. S povprečnimi roki izpolnitve si v takih primerih sploh ne da pomagati. Tako različni roki torej ne morejo predstavljati običajnega roka izpolnitve v smislu 2. odstavka 272 člena ZFPPIPP.
Domneve, ki jih 3. odstavek 272. člena ZFPPIPP določa v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti, so določene v korist stečajnega dolžnika, upnik, ki je prejel izpolnitev, pa lahko te domneve izpodbija.
Neenako obravnavanje upnikov predstavlja že to, da poplačuješ zgolj nekatere navadne upnike, ne pa vseh vsaj sorazmerno – če se že karkoli poplačuje, je treba sorazmerno poplačevati vse upnike, ki so v enakem položaju. Dejstvo, da naj bi šlo pri dobavah tožene stranke za tekoče dobave, potrebne za redno poslovanje družbe, tega ne spremeni – tudi v takih primerih je treba enako obravnavati upnike, ki so v enakem položaju. Zato so lahko izpodbojni tudi t.i. nujni posli in tožena stranka nima prav, ko trdi, da taka dejanja že sama po sebi niso izpodbojna.
- da obstoja podlaga za denacionalizacijo obravnavane nepremičnine v smislu člena 5 ZDen,
- da je obravnavano zemljišče sedaj pozidano zemljišče in to del javne ceste – avtoceste Maribor – Lenart,
- da je bila avtocesta zgrajena na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja, ki je ostalo v veljavi kljub ugotovljeni ničnosti Pogodbe o izročitvi ter ureditvi medsebojnih odškodninskih razmerij glede parc. št. ... k.o. Dragučova, sklenjene med D. d.d. in sklad S.K. z dne 12. 9. 2005, ker je to omogočal odprt denacionalizacijski postopek v skladu s členom 13 tedaj veljavnega ZUDVGA.
V skladu z izkristalizirano sodno prakso je v postopku denacionalizacije glede načina te upoštevno stanje podržavljene nepremičnine v času vračanja (na primer sodbaVrhovnega sodišča RS X Ips 683/2008). Ker je obravnavana nepremičnina sedaj del avtoceste, tedaj javne ceste, predstavlja javno dobro in je izven pravnega prometa, zato gre očitno za dejansko navezno okoliščino, ki nedvomno upravičuje uporabo zakonske ovire za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi na osnovi 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je za postopek denacionalizacije upoštevna specialna zakonska ureditev po ZDen, ki je ni mogoče spregledati, s sklicevanjem na določbo člena 13 ZUDVGA. Če bi obveljala razlaga te določbe, kot jo ponuja pritožnica in bi omogočala „začasno“ vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku, s katerim bi nato moral D. d.d. kot investitor pri izgradnji avtoceste izvesti postopek razlastitve, bi dejansko to povsem izničilo možnost učinkovanja obvezujoče norme iz 3. točke prvega odstavka člena 19 ZDen. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi kakršnakoli začasna vrnitev nepremičnine prejšnjemu lastniku v bistvu temu omogočala, da posega v javni promet po avtocesti, kar pa je v nasprotju s pomenom nepremičnine, ki predstavlja javno dobro.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca – prisilna izterjava globe
Uklonilni zapor ni predviden kot ena od sankcij, ki se sme izreči storilcu za storjeni prekršek, temveč le kot mehanizem, ki naj storilca prekrška prisili k plačilu izrečene globe. V nasprotju z izrekanjem globe, ki ni pogojeno z možnostjo plačila, je uklonilni zapor vezan na plačilno sposobnost storilca prekrška, to je na njegovo zmožnost plačila globe. O vplivanju na voljo storilca, da globo prostovoljno plača (kar je namen tega instituta), ni mogoče govoriti, če storilec kljub svoji želji, da globo plača, tega zaradi premoženjskih razmer ne more storiti.
zahteva za sodno varstvo – umik zahteve za sodno varstvo – domneva umika – odločanjesodišča – dopolnitev dokaznega postopka – redni sodni postopek – zaslišanje obdolženca – opravičilo izostanka – navzočnost zagovornika
Zgolj dejstvo sporočenega opravičila za izostanek ne zadošča, tako da storilec zgolj na podlagi opravičila, ki ga je na naroku podal zagovornik, ni mogel utemeljeno pričakovati, da bo sodišče zaslišanje res prestavilo.
Zagovornik v postopku o prekršku ni zastopnik obdolženca, ki bi lahko namesto njega podal zagovor, tako da navzočnost zagovornika ne zadošča.
ZP-1 ne določa, da sodišče po ponovljenem ali dopolnjenem dokaznem postopku po pravilih rednega sodnega postopka ne more več ravnati po 3. odstavku 61. člena ZP-1.
ZFPPIPP člen 282, 282/2, 382, 382/1, 383a. ZPP člen 274, 274/1.
osebni stečaj – predlog za začetek postopka osebnega stečaja – namen osebnega stečaja – pravni interes za sodni postopek – brezplačna pravna pomoč – predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma
Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji.
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega, kar pa bi mu lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Ker pa predloga za odpust obveznosti dolžnik ni vložil pravočasno, je razpravljanje o njem v tem postopku brezpredmetno.
Iz sklepa Bpp 403/2012 je razvidno, da bo predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nakazan na račun Okrožnega sodišča v Kranju po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka nad prosilcem. Ker do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom ni prišlo, je sklep o vrnitvi predujma v proračun brezpredmeten.
Zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice. Prav tako ne gre za enega od primerov, za katere ZPP v 482. - 484. členih ZPP določa uporabo pravil o postopku v gospodarskih sporih.
skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – razlogi sodbe – materialno procesno vodstvo
Med tožbenim zahtevkom in tožbenimi trditvami ni bilo neskladja, saj je bil cilj pravde s trditvami jasno zastavljen in ne drži, da je sodišče storilo bistveno postopkovno kršitev, ker ni postopalo po 285. členu ZPP. V primeru, da bi po njem postopalo, bi moral tožnik zahtevek spremeniti in ne zgolj dopolniti svojih navedb, kar pa je smisel materialnega procesnega vodstva. V pritožbi očitana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.
Tožbeni zahtevek, da je tožnik izključni lastnik stanovanja, ne vsebuje tudi tožbenega zahtevka, da je lastnik tega stanovanja do večjega deleža. Sodna praksa je povsem poenotena, da mora biti zahtevek za morebitno uveljavljanje večjega deleža konkretiziran – tožnik bi moral zatrjevati velikost uveljavljenega deleža, česar pa ni storil.
stečajna masa - sklep o soglasju za oddajo v najem - upravljanje stečajne mase - družbena lastnina - izločitveni upnik - pravočasnost prijave izločitvene pravice
Pritožniku izločitvena pravica še ni prenehala, zato je z njeno prijavo pridobil status upnika, ki je tudi legitimiran za vložitev pritožbe.
Parceli še nista olastninjeni oziroma to vsaj ni vpisano v zemljiško knjigo. V tej fazi stečajnega postopka, ko se odloča o soglasju za najem, pa ni pomembno, ali sta bili parceli kot družbeni kapital vključeni v otvoritveno bilanco, pripravljeno ob lastninskem preoblikovanju stečajnega dolžnika, pri čemer bi le v takem primeru stečajni dolžnik lahko olastninil to družbeno premoženje in bi zato to premoženje sodilo v stečajno maso.
Morebitnega dejstva, da nepremičnina morda ne spada v stečajno maso oziroma da upravitelj ne more razpolagati s premoženjem, tako da bi ga oddal v najem, tudi sklep sodišča o soglasju za oddajo v najem ne more spremeniti.
izvršba na nepremičnine - tožba upnika za vpis lastninske pravice na dolžnika - zahtevek na izstavitev listine - nujno sosporništvo - nesklepčna tožba
Skladno s petim odstavkom 168. člena ZIZ lahko upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Tožeča stranka je glede na navedeno določbo postavila nesklepčen tožbeni zahtevek, saj bi na njeni podlagi lahko zahtevala le vpis lastninske pravice na dolžnico, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne pa naložitev obveznosti zemljiškoknjižni lastnici, da izstavi za vpis ustrezno listino oziroma ugotovitev dolžničine lastninske pravice.
Tožeča stranka bi morala tožiti dolžnico (osebo, na katero zahteva vpis lastninske pravice) in zemljiškoknjižno lastnico, saj gre za nujna in enotna sospornika. Ker lastninska pravica, ki jo ima nekdo na nepremičnini, preneha, če na njej pridobi lastninsko pravico kdo drug, je mogoče pravdo, v kateri se zahteva vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika, rešiti le na enak način za osebo, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik nepremičnine (zemljiškoknjižni lastnik), in za osebo, na katero se zahteva vpis lastninske pravice.
tožbene navedbe – pritožba v izvršilnem postopku – nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dokazno breme
Pritožba v izvršilnem postopku ne predstavlja ustreznega odgovora na ugovor, na vložitev katerega je bila tožeča stranka pozvana v pravdnem postopku in pritožbenih navedb, s katerimi je izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o odstopu zadeve v pravdo, ni mogoče šteti kot tožbenih navedb v pravdnem postopku, zato jih sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni bilo dolžno obravnavati.