Tožeča stranka je ravnala zakonito in je toženi stranki - bivšemu sodniškemu pripravniku (po preložitvi obveznosti skleniti delovno razmerje) poziv na sklenitev delovnega razmerja izdala pravočasno. Tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila, ker na podlagi tega poziva ni sklenila delovnega razmerja najmanj za čas trajanja pripravništva. To pa pomeni, da je na podlagi četrtega odstavka 11.a člena ZPDI, ki določa, da je sodniški pripravnik, če ne sklene delovnega razmerja na poziv, tožena stranka dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, dolžna vrniti prejete neto plače, ki jih tožeča stranka utemeljeno vtožuje v tem individualnem delovnem sporu.
plačilo nadur – sporazum – dokazno breme – nadurno delo
Tožena stranka je kot delodajalec tista, ki bi morala voditi (pravilno in točno) evidenco ur, ki jih delavci opravijo. V primeru spora, ko delavec zatrjuje, da ni prejel plačila vseh ur, je dokazno breme, da je bilo plačano vse, na delodajalcu, toženi stranki. Ona je bila dolžna dokazati, da je tožnik nadure dobil plačane. Ker tega ni storila, je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi ter pri tem upoštevati število nadur, kot jih je v tožbi navedel tožnik.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Tožnik je vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi določb 100.a člena ZObr, s katero je med drugim zahteval tudi izplačilo dodatka za stalnost. Tožena stranka o njegovi zahtevi ni odločila, tožnik pa je nato vložil obravnavno tožbo. Procesne predpostavke za vložitev tožbe za izplačilo dodatka za stalnost so tako izpolnjene, saj 8. odstavek 100.a člena ZObr določa, da delavec, če ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru ali če minister oziroma pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču.
obveznost plačila - plačilo za dejansko opravljeno delo – javni uslužbenci - vojska
Nesamostojno delo (brez licence za opravljanje samostojnega dela tehnika - letalca) ne predstavlja dela na določeni dolžnosti, v vsakem primeru pa se ob dejanskem delu lahko prisodi le plača po začetnem/osnovnem količniku določene dolžnosti. Delavec ne more s plačilom po dejanskem delu prejeti višje plače, kot bi mu šla, če bi bil na delovno mesto/dolžnost, na kateri dela, tudi formalno razporejen.
Uredba (ES) št. 883/2004 ne ureja pravic in ne pokriva dajatev na podlagi preostale delovne zmožnosti, temveč osebe, za katere se uporablja, na podlagi I., II. ali III. kategorije invalidnosti lahko uveljavijo le pravico do invalidske pokojnine ob pogojih iz 67. člena ZPIZ-1. Pri tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do invalidske pokojnine vložil pri avstrijskem nosilcu zavarovanja, ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, pač pa do zmanjšanja delovne zmožnosti, ker ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen, to je KV zidar, še vedno pa je zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu z omejitvami s polnim delovnim časom, zato nima pravice do invalidske pokojnine.
ZPP člen 168, 168/4. ZST-1 člen 39. ZST člen 3, 3/2, 4, 4/1, 4/2-2, 14, 14/1, 14/2.
taksna obveznost – nastanek taksne obveznosti – predlog za oprostitev plačila takse – prepozen predlog - zavrženje predloga
Ker je bil pooblaščenec tožeče stranke navzoč na glavni obravnavi z dne 17.3.2011, je njena taksna obveznost za sodbo (drugi odstavek 3. člena ZST), ker ni v ZST ali taksni tarifi drugače določeno, nastala z zaključkom te glavne obravnave (druga točka drugega odstavka 4. člena ZST). Zato je 12.6.2012 vložen predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse (za sodbo) res prepozen, saj ga je tožeča stranka vložila (že) po nastanku taksne obveznosti za sodbo (in tudi po prejemu plačilnega naloga sodišča prve stopnje za plačilo sodne takse II Pg 1899/2010 z dne 30.5.2012 (31.5.2012)).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala, da je bil podan razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR. Ta razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Tožena stranka je s tem, ko se je odločila, da bo ukinila tožničino delovno mesto in računovodsko službo prepustila zunanjemu pogodbenemu izvajalcu, ter s tem zagotovila nemoteno delovanje finančno-računovodske službe, spremenila organizacijo dela, kar predstavlja poslovni razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po tožničinem delu po pogodbi o zaposlitvi.
spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ker se sodba (in sklep), s katero (katerim) je končan spor v postopku majhne vrednosti, ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbenih izvajanj tožene stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. Pritožbene navedbe tožene stranke pa so izključno (le) izvajanje o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
Tožnik v socialnem sporu izpodbija začasno odločbo o odmeri pokojnine. Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe, zato se tožba zavrže.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nedopustna grožnja
OZ v 45. členu določa, da je grožnja podana, če pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzroči utemeljen strah, tako da bi ta sklenila pogodbo oziroma v konkretnem primeru podpisala obvestilo in odpoved, pri čemer se strah šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke. Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožnici „grozila“, da ji bo podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to ne predstavlja nedopustne grožnje ali strahu.
Za zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bistveno, ali je delodajalec posamezno mesto ukinil ali ne. Za rešitev je relevantno, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa, ali neko delovno mesto še obstaja ali ne. Glede na to, da je pri toženi stranki prišlo do večjega poslabšanja poslovnih rezultatov, zmanjšanja prodaje in prometa, da je velika pogodbena stranka toženi stranki odpovedala sodelovanje na področju kozmetike in namerava odpovedati sodelovanje še na segmentih detergenti za posodo in detergent za perilo, da se je poslovni izid oziroma dobiček tožene stranke v enem letu zmanjšal kar za 90 % je tožena stranka utemeljeno skušala urediti poslovanje tudi z zmanjšanjem stroškov, med katere pa seveda spadajo tudi stroški dela. Tožena stranka je delo tožnice razporedila med delavce, tako da je v celoti pokrito tožničino delo. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 174, 174/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – učitelj - kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja
Tožnik (profesor na srednji šoli) je s fizičnimi dotiki, ob katerih je uporabljal tudi izraze, ki so namigovali na spolnost, dijakinje nadlegoval in posegel v njihovo spolno integriteto, kar je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima tudi znake kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz 2. odstavka 174. člena KZ-1. Tudi sicer je tožnik kot profesor že s ponavljajočim neprimernim izražanjem huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga zakonita.
dodatek za stalnost – denarna terjatev – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje – zastaranje zamudnih obresti
Tožnik vtožuje razlike v plači iz naslova plačila dodatka za stalnost, kar je denarna terjatev iz delovnega razmerja, zato je za njeno zastaranje potrebno upoštevati 206. člen ZDR, po katerem je zastaralni rok za terjatve iz delovnega razmerja 5 let. Upoštevati pa je treba tudi 347. člen OZ, po katerem obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve. ZDR je sicer res specialni predpis v razmerju do OZ, zato za vse terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok, vendar pa je glede zastaranja zamudnih obresti potrebno upoštevati določbo prvega odstavka 347. člena OZ, saj ZDR o zastaranju obresti ne določa ničesar. V skladu s prvim odstavkom 347. člena OZ terjatve občasnih terjatev, ki dospejo letno in v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve) zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, med katere sodi tudi terjatev obresti.
invalidnost – svoj poklic – javna dela – invalidnost pred nastopom dela
Tožnica, ki je po izobrazbi medicinski tehnik, je kot medicinska sestra delala le krajše obdobje po zaključku šolanja, nato pa je delala različna druga dela. Za ugotovitev invalidnosti je treba najprej razčistiti, kaj je tožničin svoj poklic iz 3. odstavka 60. člena ZPIZ-1, po katerem se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami.
sklep procesnega vodstva – poziv na prevzem pravde – nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Zoper sklepe procesnega vodstva, ki jih sodišče izda med pripravami za glavno obravnavo in zunaj naroka ni pritožbe. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 156, 156/1, 163, 163/6. ZOdvT člen 20, 20/1.
vrednost spornega predmeta – vrednost predmeta odvetniških storitev – krivdno povzročeni stroški
Ker ima tožnik po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP ocenitveno dolžnost, v skladu s katero je v obravnavanem primeru v dopolnitvi tožbe spremenil sporno vrednost, na naroku pa to vrednost ponovno zvišal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožnik lahko sporno vrednost spremenil že pred samim narokov, posledično ta ne bi bil potreben in toženki stroški s pristopom na narok ne bi nastali.
Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev – poneverba
Tožena stranka je na podlagi podatkov finančno – računovodske službe ugotovila, da tožnica v določenem obdobju ob koncu delovnega dne ni izpisala rekapitulacije blagajniških prejemkov in denarja s priloženimi računi ni oddala na blagajno tožene stranke, s čimer ji je povzročila materialno škodo. Tožnica je bila seznanjena o tem, kakšne so bile njene obveznosti v zvezi z oddajanjem denarja. Očitana ravnanja tožnice imajo znake kaznivih dejanj zatajitve in poneverbe, ki se lahko storijo samo z naklepnim ravnanjem. Zato je v tožničinem primeru izkazan razlog za izredno odpoved po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Pri kršitvah osebnostnih pravic posameznika, kot so pravica do dostojanstva zasebnosti in nedotakljivosti, gre za zlorabo osebne integritete, ki posega v pravno zavarovano sfero oškodovanca. Vendar naj bi se odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic priznala izjemoma in v primeru takšnih kršitev, ki so pri oškodovancu upravičeno povzročila duševne bolečine. Ni sprejemljivo stališče, da lahko vsako škodno ravnanje delodajalca povzroči delavcu duševne bolečine, saj ljudje različno dojemamo čustveno in psihično nasilje enega do drugega, nekdo je lahko bolj občutljiv (strpen) na konkreten odnos ali medsebojno komunikacijo, drugi pa ne. Vsekakor mora biti kršitev osebnostnih pravic težka in intenzivna, ki občutno presega običajno (normalno) obnašanje posameznikov, kot se v danih razmerah lahko pričakuje. To pomeni, da je potrebno denarno odškodnino iz naslova kršitev osebnostnih pravic omejiti samo na takšne dogodke, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerjih jasno manifestirajo kršitev. Nikakor pa ne pomeni denarna odškodnina kazen za povzročitelja, temveč predstavlja le zadoščenje oškodovancu za povzročene nevšečnosti in duševne bolečine.
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Terjatve iz delovnega razmerja so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja.