plačilo nadur – sporazum – dokazno breme – nadurno delo
Tožena stranka je kot delodajalec tista, ki bi morala voditi (pravilno in točno) evidenco ur, ki jih delavci opravijo. V primeru spora, ko delavec zatrjuje, da ni prejel plačila vseh ur, je dokazno breme, da je bilo plačano vse, na delodajalcu, toženi stranki. Ona je bila dolžna dokazati, da je tožnik nadure dobil plačane. Ker tega ni storila, je treba tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugoditi ter pri tem upoštevati število nadur, kot jih je v tožbi navedel tožnik.
javni uslužbenec – vojak – dodatek za stalnost – denarna terjatev – neposredno sodno varstvo – odločba
Tožnik je vložil zahtevo za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja na podlagi določb 100.a člena ZObr, s katero je med drugim zahteval tudi izplačilo dodatka za stalnost. Tožena stranka o njegovi zahtevi ni odločila, tožnik pa je nato vložil obravnavno tožbo. Procesne predpostavke za vložitev tožbe za izplačilo dodatka za stalnost so tako izpolnjene, saj 8. odstavek 100.a člena ZObr določa, da delavec, če ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru ali če minister oziroma pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali ugovora, lahko v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo pravic pri pristojnem sodišču.
stroškovna odločitev – odločitev o pravdnih stroških – načelo uspeha
Ker tožnica po ugotovitvi sodišča prve stopnje za del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri kandidatke za ravnateljico tožene stranke ni imela več pravnega interesa (ta sklep je bil razveljavljen s strani tožene stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo), je v tem delu tožbo tožnice zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo, medtem ko je v preostalem tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo. Ker je bila tožnica v tem individualnem delovnem sporu v celoti neuspešna, je, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP, dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Zoper delavčevo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (prvi odstavek 81. člena ZDR) in zoper njegovo izredno odpoved (tretji odstavek 81. člena in prvi odstavek 112. člena ZDR) zakon ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. Zakonitost oziroma utemeljenost izredne odpovedi delavca se lahko ugotavlja le posredno – v zvezi s presojo utemeljenosti zahtevka delavca za odpravnino in odškodnino, po 2. odstavku 112. člena ZDR.
Pri kršitvah osebnostnih pravic posameznika, kot so pravica do dostojanstva zasebnosti in nedotakljivosti, gre za zlorabo osebne integritete, ki posega v pravno zavarovano sfero oškodovanca. Vendar naj bi se odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic priznala izjemoma in v primeru takšnih kršitev, ki so pri oškodovancu upravičeno povzročila duševne bolečine. Ni sprejemljivo stališče, da lahko vsako škodno ravnanje delodajalca povzroči delavcu duševne bolečine, saj ljudje različno dojemamo čustveno in psihično nasilje enega do drugega, nekdo je lahko bolj občutljiv (strpen) na konkreten odnos ali medsebojno komunikacijo, drugi pa ne. Vsekakor mora biti kršitev osebnostnih pravic težka in intenzivna, ki občutno presega običajno (normalno) obnašanje posameznikov, kot se v danih razmerah lahko pričakuje. To pomeni, da je potrebno denarno odškodnino iz naslova kršitev osebnostnih pravic omejiti samo na takšne dogodke, ki po svoji intenzivnosti, trajanju in razmerjih jasno manifestirajo kršitev. Nikakor pa ne pomeni denarna odškodnina kazen za povzročitelja, temveč predstavlja le zadoščenje oškodovancu za povzročene nevšečnosti in duševne bolečine.
gospodarski spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – nepravilen pravni pouk o pritožbi – pravočasnost pritožbe
Ker je bil v pravnem pouku o pritožbi sodbe prve stopnje naveden nepravilen rok za vložitev pritožbe, je v tem roku vložena pritožba pravočasna.
Ker sodišče prve stopnje niti v vabilih na glavno obravnavo niti v pravnem pouku o pritožbi izpodbijane sodbe ni navedlo, iz katerih pritožbenih razlogov se sme izpodbijati sodba, je zato pritožbeno sodišče upoštevalo pritožbena navajanja tožeče stranke o zmotni oziroma nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.
ZPP člen 41, 41/1, 41/2, 44, 44/2, 44/3, 45, 108, 156, 156/1, 163, 163/6. ZOdvT člen 20, 20/1.
vrednost spornega predmeta – vrednost predmeta odvetniških storitev – krivdno povzročeni stroški
Ker ima tožnik po določbi drugega odstavka 44. člena ZPP ocenitveno dolžnost, v skladu s katero je v obravnavanem primeru v dopolnitvi tožbe spremenil sporno vrednost, na naroku pa to vrednost ponovno zvišal, je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožnik lahko sporno vrednost spremenil že pred samim narokov, posledično ta ne bi bil potreben in toženki stroški s pristopom na narok ne bi nastali.
Takšna krivdna dejanja strank, ki povzročijo preložitev naroka in s tem podaljšanje teka sodnega postopka, vsekakor predstavljajo dejansko podlago za uporabo 156. člena ZPP
Delavec, ki uveljavlja denarne zahtevke iz naslova delovnega razmerja, pa je obstoj delovnega razmerja za vtoževano obdobje sporen, mora zahtevati tudi ugotovitev obstoja delovnega razmerja v prekluzivnih rokih iz ZDR, ker v nasprotnem primeru ni podlage za izplačilo terjatev iz delovnega razmerja. Terjatve iz delovnega razmerja so namreč vezane na obstoj delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – nedopustna grožnja
OZ v 45. členu določa, da je grožnja podana, če pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzroči utemeljen strah, tako da bi ta sklenila pogodbo oziroma v konkretnem primeru podpisala obvestilo in odpoved, pri čemer se strah šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini stranke. Tudi v primeru, če bi tožena stranka tožnici „grozila“, da ji bo podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to ne predstavlja nedopustne grožnje ali strahu.
Za zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bistveno, ali je delodajalec posamezno mesto ukinil ali ne. Za rešitev je relevantno, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ne pa, ali neko delovno mesto še obstaja ali ne. Glede na to, da je pri toženi stranki prišlo do večjega poslabšanja poslovnih rezultatov, zmanjšanja prodaje in prometa, da je velika pogodbena stranka toženi stranki odpovedala sodelovanje na področju kozmetike in namerava odpovedati sodelovanje še na segmentih detergenti za posodo in detergent za perilo, da se je poslovni izid oziroma dobiček tožene stranke v enem letu zmanjšal kar za 90 % je tožena stranka utemeljeno skušala urediti poslovanje tudi z zmanjšanjem stroškov, med katere pa seveda spadajo tudi stroški dela. Tožena stranka je delo tožnice razporedila med delavce, tako da je v celoti pokrito tožničino delo. Glede na navedeno je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zatajitev – poneverba
Tožena stranka je na podlagi podatkov finančno – računovodske službe ugotovila, da tožnica v določenem obdobju ob koncu delovnega dne ni izpisala rekapitulacije blagajniških prejemkov in denarja s priloženimi računi ni oddala na blagajno tožene stranke, s čimer ji je povzročila materialno škodo. Tožnica je bila seznanjena o tem, kakšne so bile njene obveznosti v zvezi z oddajanjem denarja. Očitana ravnanja tožnice imajo znake kaznivih dejanj zatajitve in poneverbe, ki se lahko storijo samo z naklepnim ravnanjem. Zato je v tožničinem primeru izkazan razlog za izredno odpoved po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik v socialnem sporu izpodbija začasno odločbo o odmeri pokojnine. Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za izpodbijanje začasne odločbe, zato se tožba zavrže.
Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji člen 15, 16. ZDR člen 125, 125/3, 111, 111/1, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je podala tožnici (zdravnici) izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Podlaga negativne ocene poskusnega dela tožnice je bilo zdravljenje šestih pregledanih pacientov, pri katerih je komisija ugotovila napake, tožnica pa meni, da pri dotičnih šestih pacientih do teh napak ni prišlo, prav tako je bila po njenem mnenju vodena ustrezna zdravstvena dokumentacija v skladu s strokovno prakso tožene stranke. V ta namen je tožnica predlagala, da sodišče postavi izvedenca medicinske stroke, da poda mnenje, ali je tožnica paciente primerno zdravila. Ker se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
Tožnik, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje, je bil z dokončno in pravnomočno odločbo toženca razvrščen v II. kategorijo invalidnosti, saj je s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno zmožen za delo na drugem fizično lažjem in psihično manj zahtevnem delu, brez uporabe motornih vozil v službene namene, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega pa mu ni bila priznan. Ker mu ta pravica ni bila priznana, nima pravice do delne invalidske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je dokazala obstoj poslovnega razloga po 1. odstavku 88. člena ZDR, ker ni dosegla planiranih poslovnih rezultatov in so bile napovedi za nadaljnje poslovanje zelo slabe, hkrati pa je dokazala tudi prenehanje potrebe po tožnikovem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
ZFPPIPP člen 427, 428, 429, 435, 436, 437, 439, 439/1, 439/1-1, 441. ZSReg člen 19, 39, 39-4.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlogi - ugovor - upoštevni pritožbeni razlogi
Stališču, da se pritožbene navedbe upoštevajo le, če je udeleženec postopka predhodno vložil ugovor, nasprotuje stališče, po katerem ima udeleženec pravico do pritožbe ne glede na to, ali je pred tem vložil ugovor oziroma je ugovor vložil, a prepozno. Sodišče druge stopnje se pridružuje razlagi, po kateri nevložitev ugovora ali njegovo zavrženje (437. člen ZFPPIPP), ne omejuje pritožbenih navedb udeležencev v pritožbenem postopku zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – zdravstvena zmožnost
V skladu z določbo 2. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR je razlog nesposobnosti med drugim opredeljen kot neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Med takšne pogoje pa ni mogoče šteti posebnih zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na delovnem mestu po pogodbi o zaposlitvi. V kolikor delavec ne izpolnjuje teh posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža v okviru predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja, v kolikor pa delavec posebnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje trajno, pa se ugotavlja invalidnost. Glede na to delodajalec ne more za delavca, ki nima posebne zdravstvene zmožnosti, ugotavljati razloga nesposobnosti in mu iz tega razloga podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odpoved ni zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog tega delovnega mesta med druge delavce je lahko utemeljen poslovni razlog, vendar pa delodajalec s fiktivnim ustvarjanjem okoliščin, ki naj bi utemeljevale odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tega instituta ne sme zlorabiti. Za presojo zakonitosti podane odpovedi ni pomembna le formalna ukinitev delovnega mesta, temveč tudi, ali prav ta ukinitev ne kaže na zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nova zaposlitev dveh delavk tik pred tožničino odpovedjo na delovnih mestih, na katerih bi lahko delala tudi tožnica, kaže na zlorabo.
Tožnica pri toženi stranki ni imela zagotovljene prehrane med delom, ampak si je morala hrano kupovati sama, zato je upravičena do povračila nadomestila stroškov za prehrano.
Tožeča stranka je ravnala zakonito in je toženi stranki - bivšemu sodniškemu pripravniku (po preložitvi obveznosti skleniti delovno razmerje) poziv na sklenitev delovnega razmerja izdala pravočasno. Tožena stranka pa je svojo obveznost prekršila, ker na podlagi tega poziva ni sklenila delovnega razmerja najmanj za čas trajanja pripravništva. To pa pomeni, da je na podlagi četrtega odstavka 11.a člena ZPDI, ki določa, da je sodniški pripravnik, če ne sklene delovnega razmerja na poziv, tožena stranka dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času sodniškega pripravništva, dolžna vrniti prejete neto plače, ki jih tožeča stranka utemeljeno vtožuje v tem individualnem delovnem sporu.