CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087913
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/1 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. OZ člen 88, 88/1.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - plačilo obveznosti iz kreditne pogodbe - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - retroaktivni učinek
Sodišča z uporabo stališč novejše sodne prakse ne zaobidejo prepovedi povratne veljave predpisov, temveč le napolnijo pravni standard "pojasnilna dolžnost" z védenjem, kako bi v času sklenitve kreditne pogodbe ravnal (bi moral ravnati) dober strokovnjak. Sklicevanje na relevantno sodno prakso SEU, ki je bila oblikovana po sklenitvi kreditne pogodbe, ne pomeni prepovedane retroaktivne uporabe prava.
Sodba C-287/22 ne zahteva visoke stopnje dokazanosti dejstva, da je potrošnik plačal več, kot dolguje, temveč zadošča, da obstaja tveganje, da bo potrošnik med sodnim postopkom plačeval mesečne obroke v znesku, ki je višji od dejansko dolgovanega. Prav zato, ker so z vidika dokončnega odplačila kredita v CHF meritorne le vrednosti v CHF, je treba stališče v sodbi C-287/22 ("da je sprejetje začasnih ukrepov še toliko nujnejše, kadar je potrošnik banki plačal znesek, ki je višji od izposojenega zneska, še preden je potrošnik začel postopek") razlagati na način, da so pri presoji morebitnega preplačila kredita relevantne vrednosti v domači valuti (ne CHF).
pravica do pritožbe - dvakratna vročitev odločbe stranki - prekluzivni pritožbeni rok - zavrženje pritožbe kot prepozne
Dva ali večkratna vročitev iste odločbe stranki po naravi stvari in logičnem sklepanju ne ustvarja vedno znova (iste) pravice do pritožbe in pritožbenega roka ne podaljšuje.
ZIZ člen 24, 24/2. ZOKIPOSR člen 2, 2-3, 2-6, 17, 17/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - prevzem dolga na podlagi zakona - ugovor plačila - ugovor zastaranja - trditveno in dokazno breme dolžnika - izvršilni naslov zoper družbo, izbrisano po ZFPPod - stroški postopka - omejitev odgovornosti
Zakon v ničemer ne posega v temeljna načela dokaznih postopkov, niti torej ne v načelo, da negativnih dejstev ni treba niti mogoče dokazovati. Zahteva, da upnik dokaže, da terjatev še ni bila plačana, bi pomenila, da se od upnika terja, da dokazuje negativno dejstvo. Smiselno enako velja tudi glede zastaranja terjatve. Tudi to, da terjatev ni zastarala, ne sodi v upnikovo trditveno in dokazno breme. Sodišče se ne sme ozirati na zastaranje, če se dolžnik nanj ne sklicuje.
Utemeljeno upnik izpodbija tudi stališče sodišča prve stopnje, da lahko upniki plačilo terjatev zahtevajo le na podlagi izvršilnih naslovov, izdanih neposredno zoper družbenike izbrisanih družb. Napačno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da so predmet prevzema dolga po ZOKIPOSR samo terjatve, ki jih je povzročila ali bila dolžna izbrisana družba in ne tudi terjatve (npr. izvršilni stroški), ki so nastali pri izterjavi od odgovorne družbenice. Neutemeljeno je nazadnje tudi zavzemanje za omejitev upnikove terjatve po višini.
SPZ člen 39, 92, 99. ZPP člen 8, 184, 185, 185/1, 285. Navodilo za ugotavljanje in zamejničevanje posestnih meja parcel (1976) člen 12.
reivindikacijska tožba - negatorna tožba - sui generis zahtevek - lastninska pravica na nepremičnini - obstoj lastninske pravice - tožba na priznanje lastninske pravice na nepremičnini zoper zemljiškoknjižne lastnike - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - ograja - ponovni postopek - pritožbena obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - izvedensko mnenje - geodetska napaka - zemljiški kataster - sprememba elaborata - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - poprava zarisa mejne črte v zemljiškem katastru - predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - privilegirana sprememba tožbe - enako varstvo pravic v postopku - dokazna ocena izpovedbe prič
Tožnik od vložitve tožbe dalje zatrjuje, da je zemeljska površina, ki predstavlja parcelo št. 691/2 v njegovi lasti in da ni v lasti toženke, ki je v zemljiški knjigi vpisna kot njena lastnica. Skupna značilnost vseh tožbenih zahtevkov, ki jih je tožnik v postopku spreminjal, je, da terja priznanje, da je lastnik zemljišča, ki sedaj predstavlja parcelo št. 691/2. Tudi v spremenjenih tožbenih zahtevkih, s katerimi je prilagodil tožbeni zahtevek ugotovitvam izvedenca, da se vnesejo spremembe v zemljiškem katastru, je pravovarstvo ostalo nespremenjeno - od sodišča je terjal, da se izreče, ali je lastnik spornega zemljišča, ki predstavlja parcelo št. 691/2.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ustavitev izvršilnega postopka - prenehanje pravnega interesa v pritožbenem postopku - umik izvršilnega predloga - podlaga za zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe
Pravni interes za pritožbo mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku, enako kot mora obstajati pravni interes za tožbo.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - podjemna pogodba
Tožena stranka na narok ni pristopila, čeprav je bila pravilno vabljena, niti svojega izostanka ni opravičila. S tem so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave po tretjem odstavku 454. člena ZPP, v zvezi s 316. členom ZPP. Na navedena zakonska določila in pravne posledice, ki nastopijo, če tožena stranka, ki je narok predlagala, na narok ne bo pristopila, je bila tožena stranka opozorjena v vabilu na glavno obravnavo. Ob nastali procesni situaciji, je prvostopno sodišče postopalo povsem zakonito, ko je na podlagi 3. odstavka 454. člena, v zvezi s 316. členom ZPP izdalo izpodbijano sodbo. Povsem pravilno je brez nadaljnjega obravnavanja, potem ko je preverilo ali lahko stranke razpolagajo s predmetnim zahtevkom v smislu 3. člena ZPP in ugotovilo, da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati, izdalo sodbo na podlagi pripoznave in ugodilo tožbenemu zahtevku
predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - priložitev izvršilnega naslova - načelo formalne legalitete - deljiva obveznost - absolutno nična sodna odločba - vezanost sodišča na izvršilni naslov - izvršilni stroški - potrebnost izvršilnih stroškov - pribava listin - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - samostojna storitev odvetnika - dejanski stroški - neobstoječa pravna oseba - uradne poizvedbe o računih v evidencah - jezikovna razlaga
Skladno z načelom formalne legalitete je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov, kar je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno upoštevalo v zvezi s presojo, ali je konkretna terjatev tožencev, sedaj upnikov, za plačilo pravdnih stroškov razdelna ali nerazdelna. Iz (izreka) pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi, solidarnost ne izhaja, zato gre za deljivo obveznost. Vendar pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje skupni znesek tožencem prisojenih pravdnih stroškov 825,04 EUR napačno razdelilo na šestine namesto na četrtine. Drži sicer, kot izhaja iz uvoda sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024, da je v pravdnem postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, na strani tožene stranke prvotno bilo šest oseb, a sta dve od njiju med pravdo prenehali obstajati. Družba E. d. o. o. je bila iz sodnega registra izbrisana dne 27. 1. 2014 in družba G. d. d. - v stečaju dne 15. 8. 2015. To pomeni, da sta obe družbi prenehali obstajati, še preden je dolžnik H. H. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Pg 1/2009 vložil predlog z dne 14. 11. 2023 za pridružitev k tožeči stranki kot enotni sospornik, v zvezi s čimer so nastali konkretni pravdni stroški. Sklep V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024 se tako glasi tudi na dve osebi, ki nista obstajali že ob vložitvi predloga dolžnika z dne 14. 11. 2023, o katerem je odločalo pravdno sodišče v izvršilnem naslovu (prim. I. točka izreka sklepa V Pg 1/2009 z dne 9. 4. 2024). Zato odločba, kolikor se nanaša na izbrisani družbi E. d. o. o. in G. d. d. - v stečaju, ne more učinkovati, temveč je absolutno nična.
Odvetniška tarifa v poglavju XXI. Posveti, nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter druge storitve v 43. tarifni številki predpisuje, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik po 5. točki za pribavo zemljiškoknjižnih izpiskov, izpiskov iz sodnega registra in drugih izpiskov in podatkov, za vsak izpisek in podatek 50 točk. Navedena določba torej daje podlago za plačilo samostojnih storitev, kadar te niso zajete že v nagrado po drugih tarifnih številkah. V primeru, ko odvetnik navedeno storitev opravi v okviru priprave na sestavo predloga za izvršbo, je upravičen do nagrade za sestavo predloga za izvršbo, v katerega je zajeta tudi storitev za pridobivanje potrdil, kakor tudi pridobivanje drugih podatkov. Gramatikalna razlaga OT torej omogoča odvetniku plačilo za pribavo potrdil le takrat, kadar gre za samostojno storitev.
odločitev o stroških - stroškovna odločitev - kriterij uspeha stranke
V pravdnem postopku so nepomembne tudi navedbe o prepovedi posega v denarno socialno pomoč, saj je tak ugovor lahko stvar presoje šele ob morebitni prisilni realizaciji te terjatve v izvršilnem postopku, v kolikor toženec obveznosti ne bo prostovoljno izpolnil.
prisilna hospitalizacija - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija - izvedensko mnenje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Strokovna ocena izvedenke, v katero tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, je, da je v posledici akutnega poslabšanja hude duševne bolezni zadržana oseba brez uvida v svoje bolezensko stanje in zato zmotno meni, da je zdrav, da duševne bolezni nima, tablete, ki so mu jih psihiatri predpisali, pa so škodljive in smrtno nevarne za zdravje in življenje. Zanesljive strokovne ocene izvedenke tudi pritožbi priloženo laično mnenje mame zadržane osebe ne more omajati.
ZVEtL-1 člen 7, 7/1, 23, 23/1. SPZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4. SZ-1 člen 5, 5/1, 18. ZPP člen 7, 7/1.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezen del stavbe - posebni skupni del - splošni skupni del - predmet prodajne pogodbe - lastnina na posameznem delu - solastnina na skupnih delih - dejanska etažna lastnina
Lastnina posameznega dela ne more obstajati kot neodvisno pravno razmerje, ker je z njo neločljivo povezana solastnina na skupnih delih zgradbe in na zemljišču. Šele oboje skupaj tvori etažno lastnino, ki je prenosljiva samo kot celota. Pritožnik se ne pritožuje zoper I. točko izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj etažne lastnine. Ni oporekal niti temu, da je s prodajnimi pogodbami prenašal svojo lastninsko pravico na posameznih delih stavbe. Jasno je, da je bila predmet teh prodajnih pogodb tudi solastnina na skupnih delih stavbe, četudi v določenih pogodbah ni bila izrecno opredeljena. Tudi v primeru navidezne solastnine (kot ene izmed oblik dejanske etažne lastnine) velja, da se (so)lastnina na skupnih delih in na pripadajočem zemljišču večstanovanjske stavbe lahko prenaša zgolj skupaj z lastninsko pravico na posameznem delu stavbe, zato skupnega dela prodajalec ne more zadržati zase.
posestno varstvo - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepozno vložena tožba - dostop do parcele - nadaljevano motilno dejanje - določenost tožbenega zahtevka - določenost izreka sklepa - nedoločen in nerazumljiv izrek - prepis zvočnega posnetka glavne obravnave - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Izrek, ki toženi stranki nalaga, da mora "vzpostaviti prejšnje stanje tako, da tožeči stranki omogoči dostop po južnem delu konkretno opredeljene nepremičnine do drugih konkretno opredeljenih nepremičnin", ni jasen.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. SPZ člen 33.
motenje posesti - motenjski spor - postopek zavarovanja - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - soposest stanovanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - konkretizacija pogojev za začasno odredbo - nesklepčnost predloga - pravica do izjave - procesno gradivo - vročitev vloge - prepozna vloga
Sodišče zavrne predlog za ureditveno začasno odredbo z izročitvijo ključev stanovanja, če tožnik težko nadomestljivo škodo utemeljuje zgolj z nezmožnostjo dostopa do nekonkretiziranih "predmetov", "dokumentacije", "predmetov zapuščine" in dejstvom, da toženka omogoča uporabo nepremičnine neznanim tretjim osebam.
Tako pogodbena kazen kot odškodnina sta instituta obligacijskega prava, vendar služita različnim namenom in imata različne pogoje za uveljavljanje. Pogodbena kazen je vnaprej dogovorjena civilna sankcija, ki jo pogodbeni stranki določita za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Nastopi ob sami kršitvi pogodbe, ne glede na to, ali je škoda dejansko nastala ali ne. Za njeno uveljavitev ni treba dokazovati nastanka škode. Določena je v poljubnem znesku ali obliki, ne sme pa biti dogovorjena za denarne obveznosti. Če je pogodbeno dogovorjena kazen višja od dejanske škode, se jo lahko zahteva v celoti; če je škoda večja od dogovorjene kazni, pa lahko upnik za razliko zahteva odškodnino. Bistvena razlika je v tem, da je za pogodbeno kazen dovolj že sama kršitev pogodbe, medtem ko je za odškodnino treba izkazati nastanek in višino škode.
zapuščina - obseg zapuščine - dolg zapuščine - stroški pogreba - pogrebni stroški - odgovornost za dolgove zapuščine - zapuščinski postopek - zapuščinski in pravdni postopek
Stroški pogreba so lahko predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku le, v kolikor se dediči dogovorijo o tem, kdo jih bo nosil oziroma v kakšnem razmerju jih bo kdo nosil. V kolikor dogovora ni, so lahko predmet obravnavanja v pravdnem postopku.
ukrepi po zpnd - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - namen in cilj ukrepa - družinsko nasilje - zaščita žrtve - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Namen ukrepa prepustitve stanovanja po ZPND ni v reševanju neurejenih premoženjskih razmerij med nekdanjima zakoncema, ampak v reševanju družinske situacije na način, da se iz stanovanja v skupni rabi umakne povzročitelja nasilja in se s tem žrtvi zagotovi neposredna varnost. Namen navedenega ukrepa je jasen, prav tako tudi njegov predmet. Nanaša se lahko le na stanovanje oziroma na njegovo prepustitev, ne pa tudi na druge nepremičnine ali njene dele, ki niso stanovanje oziroma z njim niso povezani (npr. shramba, klet, …).
ZPND člen 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22f. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/4, 365, 365/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 5, 27, 27-5.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - podaljšanje veljavnosti ukrepov - predlog za podaljšanje - odločanje o ugovoru - prenehanje veljavnosti (učinkovanja) ukrepa - pravni interes za pritožbo - konkretna pravna korist - neposredna pravna korist - izboljšanje pravnega položaja - nedovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravovarstvena potreba za odločanje o pritožbi - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - dopustnost presoje utemeljenosti pritožbe - stroški nepravdnega postopka - stroški za sestavo vloge - materialni stroški
Ukrepi v času odločanja o pritožbi predlagateljev ne veljajo več. Ker predlagatelji pred iztekom ukrepov niso podali predloga za njihovo podaljšanje, je prenehanje njihove veljavnosti dokončno (tretji odstavek 19. člena ZPND). Ponovni izrek ukrepov je možen samo na podlagi novega, samostojnega predloga.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZBPP člen 1. ZSVarPre člen 1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - kreditna obveznost - obročno plačilo - minimalni mesečni dohodek
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo tožnikovo premoženjsko stanje. Po ustaljeni sodni praksi se (kratkoročne ali dolgoročne) kreditne obveznosti ne upoštevajo pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks, ker je kredit posledica prostovoljne odločitve kreditojemalca, kar pa ne izključuje možnosti obročnega plačila takse, kar je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tudi odobrilo. Oprostitev plačila sodne takse je namreč namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks pa je potreben restriktiven pristop. Gre namreč za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu ZST-1, izjeme pa je treba tolmačiti ozko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00088719
ZVEtL-1 člen 3, 23, 23/2, 41. SPZ člen 7, 8, 18, 18/1. ZZK-1 člen 11. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 7, 7/1, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - načelo povezanosti zemljišča in objekta - samostojen predmet stvarnih pravic - parcela - pomožni objekti - garaža kot pomožni objekt - pritožbene novote - pritožbene novote v nepravdnem postopku
ZVEtL-1 ureja postopek za vzpostavitev etažne lastnine na stavbah, ne na kakšnih drugih objektih, ki niso stavbe. To, ali je sporni objekt samostojna stavba, je prvo dejstvo, ki ga mora sodišče prve stopnje ugotoviti, da lahko pravilno uporabi določbe ZVEtL-1. Pomožni objekti oziroma objekti zunanje ureditve (drugi odstavek 23. člena ZVEtL-1), kot na primer zunanje garaže, namreč načeloma nimajo svojega pripadajočega zemljišča.
Zaradi načela povezanosti zemljišča in objekta je predmet stvarnih pravic v primeru, ko na objektu ni vzpostavljena etažna lastnina oziroma ustanovljena stavbna pravica, zemljiška parcela, na kateri objekt stoji.
Kljub temu, da za prekluzije pritožbenih novot v predlagalnih postopkih, kot je obravnavani, glede na namen teh postopkov, ne veljajo enako strogi kriteriji kot v pravdnem postopku, pa morajo biti navedbe, ki jih udeleženci prvič podajajo v pritožbenem postopku, vseeno konkretizirane in substancirane.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - pavšalne trditve - zaslišanje izvedenca
Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje primeroma nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna.
Neutemeljeno dolžnik uveljavlja, da bi sodišče cenilko moralo zaslišati, saj za zaslišanje cenilke sodišče ni imelo podlage. Pravilno je namreč ocenilo, da je izvedensko mnenje oziroma cenitev prepričljiva in strokovno utemeljena, pavšalne pripombe dolžnika pa prepričljivosti in pravilnosti cenitve niso uspele z ničemer omajati. Namen dokazovanja z izvedencem namreč tudi ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev.