priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - obročno plačilo globe - prošnja za obročno plačilo
Storilec v pritožbi zatrjuje, da bi globo že zdavnaj poravnal, ampak je zaradi zdravstvenih težav izgubil službo, zato nima finančnih sredstev za plačilo globe. Pritožbeno sodišče glede teh navedb ugotavlja, da storilčeva nezmožnost plačila globe (v enkratnem znesku) ne predstavlja razloga za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, zaradi česar je sodišče prve stopnje, glede na ugotovljeno dejansko stanje, o dopustnosti priznanja in izvršitve utemeljeno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje prizna in izvrši. Prav tako pa je bil storilec že v izpodbijanem sklepu v točki 8 poučen, da lahko prošnjo za obročno plačilo vloži po poteku roka za plačilo te denarne sankcije (ki izteče 15 dni po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa) pri Finančni upravi Republike Slovenije. Sodišče namreč samo ne more odobriti obročnega plačila globe, zato je to možno potrebno preveriti pri FURS.
ukrep po zpnd - postopek po ZPND - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Nasprotni udeleženec je izvrševal fizično nasilje zoper predlagateljico tako, da ji je grozil, da jo bo ustrelil, nakar jo je z dlanjo roke udaril po obrazu, zaradi česar je predlagateljica padla po tleh. Navedeno nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa je ključno za presojo v obravnavani zadevi in izkazuje opredelitev nasilja v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, in kot tako predstavlja podlago za ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj kot to določa 19. člen ZPND. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - pravna opredelitev - opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj
Poudariti gre, da so tako otroci kot starši, v družinski skupnosti, glede pravice do doma ter varnosti, telesne in duševne celovitosti ter časti in dobrega imena posameznika, izenačeni in ne v podrejenem odnosu. To je poudarilo tudi Vrhovno sodišče, ki je izpostavilo, da gre pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 191. členu KZ-1 prav za zaščito pred nasiljem v specifični skupnosti, med katerimi so med člani različne vezi in odnosi, ki so ekonomsko, psihološko, biološko pogojeni in jih določa ne le pravo ampak tudi tradicija in ožje družbeno okolje, pri nasilju v družini pa gre praviloma za šibkejše člane, to je ženske ali otroke. Prav tako je Vrhovno sodišče spravljanje v podrejen položaj opredelilo kot položaj, ko storilec pri žrtvah povzroči nemoč, strah, vznemirjenje in podobno večje intenzivnosti in trajanja, iz česar izhaja, da pri spravljanju v podrejen položaj ne gre za običajno naravno podrejenost otrok staršem.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sredstvo in predmet izvršbe - sodni depozit - predujem
V obravnavani zadevi upnik sicer trdi, da je predujem na računu BS za sodne depozite dolžnikovo premoženje, vendar pa upnik za poseg na to premoženje ni izbral ustreznega izvršilnega sredstva. Bistveno je namreč, da so sredstva, na katera meri upnik, na prehodnem podračunu sodnih depozitov, katerega imetnik je sodišče in ne dolžnik.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - vročitev
Nenazadnje pa storilec v pritožbi navaja, da je v postopku pred avstrijskim organom predložil dokaz - videoposnetek - s katerim je dokazoval, da policist ni mogel najti domnevne poškodbe pnevmatike. To pomeni, da že iz samih pritožbenih navedb izhaja, da je bil seznanjen s postopkom, v katerem je imel možnosti sodelovati, bil pa je tudi seznanjen z določitvijo sodišča glede predloženega dokaza, saj sam pove, da ga sodišče ni upoštevalo (s čimer je zatrjeval kršitev pravice do obrambe ter 6. člena EKČP in 22. člena USRS). Ker je torej očitno bil seznanjen s postopkom in odločitvami sodišča, ob tem, ko je v spisu tudi obvestilo avstrijskega organa o vročitvi odvetniku in storilcu po elektronski pošti, kar je izkazano z vročilnico in listinami v spisu, ne more uspeti s kontradiktornimi navedbami, da mu sodba iz Avstrije nikoli ni bila vročena.
pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je podan utemeljen sum, da sta A. A. in B.B. (skupaj z neznanima sostorilcema) izvršila kazniva dejanja, in to na načina, kakor izhajata iz točk 1 ter 2 tenorja obtožnice. Tako ugotovljenega dokaznega standarda ne omaje dejstvo, da ni bila najdena baterijska naprava za rezanje kabelskih vodnikov, katero je imel po besedah C. C. v rokah storilec v rdečem. Do sedaj zbrano gradivo vsekakor potrjuje utemeljen sum, upoštevaje tudi, da sta bila oba obdolženca zalotena neposredno po kaznivem dejanju, na kraju pa so bile najdene delavske rokavice, kar kaže na pripravo na izvršitev kaznivega dejanja. Še dodatno utemeljen sum utrjuje okoliščina, da se sledovi obuvala, najdenih na kraju, po splošnih karakteristikah ujemajo z obuvali NIKE Airmax št. 43, ki so bili zaseženi B. B. Zagovornik A. A. tako zmotno navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo dokazni standard in da se ga zato ne da preskusiti, zatrjevane kršitve v zvezi s tem pa niso podane.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Izvedenka je ob izdelavi izvedenskega mnenja upoštevala bistveno drugačno dejansko stanje od tistega, ki je opisano v obtožnici in je podlaga za podaljšanje pripora, zato sodišče prve stopnje mnenja izvedenke glede obdolženčeve ponovitvene nevarnosti pravilno ni upoštevalo kot relevantno.
Okoliščine, kot jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, utemeljujejo zaključek o visoki stopnji ponovitvene nevarnosti obdolženca, čeravno zaradi kaznivih dejanj še ni bil obsojen. Obdolženec naj bi oškodovanca napadel brez vsakršnega povoda, ob tem, ko naj bi mu bil slednji prijateljsko naklonjen, kar vodi v zaključek, da naj bi bil obdolženec povsem nepredvidljiv.
izvrševanje kazenskih sankcij - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist
Obsojeni je naslovnik naloge, da uskladi obveznosti iz rednega dela z delom v splošno korist, kar res terja večji angažma, vendar upravičeno: delo v splošno korist ne pomeni odpustka izrečene zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje, pač pa le njegov za obsojenca ugodnejši nadomestek, katerega pa mora obsojeni, z resnim pristopom, tudi na račun večjih lastnih aktivnosti, šele upravičiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00087566
KZ-1 člen 135. ZKP člen 373, 373/1.
kaznivo dejanje grožnje - datum storitve kaznivega dejanja - pravočasnost predloga za pregon - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Čeprav je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe analiziralo izpovedbo oškodovanca in ostalih prič (B. B., E. E.) in našlo v časovni odmaknjenosti opravičljive razloge za spremembo njihovih izpovedb oz. je verjelo temu, da policist E.E. ni imel pomislekov v datum, ki sta mu ga povedala D. D. in B. B., pa tudi po oceni sodišča druge stopnje, glede na datum, ki sta ga oškodovanec in B. B. najprej navajal v predkazenskem postopku, zaenkrat ni zanesljivo izkazano, da je bil predlog za pregon za to kaznivo dejanje podan pravočasno.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornice, v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (prvi odst. 392 člena ZKP) ter vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00086501
ZASP člen 5, 5/1, 5/2, 170, 170/1, 170/2. ZIL-1 člen 123a.
začasna odredba po zasp - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - delo industrijskega oblikovanja - individualnost avtorskega dela
Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno. Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej.
ZP-1 člen 65a, 66, 66/3, 145, 145/3, 155, 155/2, 163, 163/8, 168. ZKP člen 93, 93/2.
druga odločba - stroški postopka o prekršku - predlog za povrnitev stroškov postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - klavzula o pravnomočnosti - jezikovna razlaga zakona
Ker tudi ZP-1 ne zapoveduje, da bi se upravičenec do zahtevka za odmero stroškov postopka moral sam z vpogledom v spis prepričati o nastopu pravnomočnosti odločbe in prav tako ne določa pravila, po katerem bi sodišče ali prekrškovni organ moral upravičenca obveščati o nastopu pravnomočnosti oziroma mu ponovno vročiti pravnomočno odločbo, je upravičenec postavljen v pravno negotov položaj in je le od njegovih poizvedovalnih aktivnosti odvisno, ali bo zahtevek uspel podati pravočasno ali ne.
ZFU člen 95, 95/1, 95/1-2. ZP-1 člen 9, 14, 14/1, 15a, 15a/1, 57, 57/1, 57/3, 57/4, 144, 144/4, 163, 163/9.
akcesorna pridružitvena odgovornost - konkretizacija odgovornosti pravne osebe za očitani prekršek - odgovornost odgovorne osebe - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - pravica do obrambe v postopku - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - odgovornost za prekršek - opisano dejanje ni prekršek - sprememba sodbe na drugi stopnji - ustavitev postopka o prekršku
Koncept pridružitvene oziroma akcesorne odgovornosti pravnih oseb, kot je določen v prvem odstavku 14. člena ZP-1, temelji na okoliščinah, ki so primarno dejanske narave (storitev prekrška pri opravljanju dejavnosti in storitev prekrška v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe). Enako velja za koncept odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki prav tako na dejanski ravni zahteva ugotovitev povezave med pravno in njeno odgovorno osebo (storitev dejanja pri opravljanju dejavnosti pravne osebe). To pa pomeni, da je potrebno tudi v opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del ali se priloži plačilnemu nalogu, ki storilcu ni vročen na kraju dejanja, konkretizirati podlage za odgovornost pravne in odgovorne osebe, saj gre za odločilne okoliščine dejanskega stanja.
sodne takse v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je sodno takso odmerilo po pravilni tarifni številki, ki določa višino sodne takse za pritožbo zoper vse sklepe, izdane v stečajnem postopku, razen zoper sklep o prvi razdelitvi. Sodna taksa za pritožbo je določena v absolutnem znesku in je vedno enaka, ne glede na to, za kateri drug sklep gre v stečajnem postopku. Na to ne vpliva, ali je s pritožbo izpodbijana vrednost manjša od predpisane sodne takse.
Bistvena sestavina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sta med drugim izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, ki ju mora upnik k predlogu tudi priložiti (peti odstavek 40. člena ZIZ). Slednjega je torej pred vložitvijo predloga za izvršbo res potrebno pridobiti, vendar navedeno še ne pomeni, da je upnik za to storitev upravičen v vsakem primeru oziroma avtomatsko. Opravo te storitve mora izkazati.
obvestitev drugega o pravdi - zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - predlog za zavarovanje dokazov
Postopek zavarovanja dokazov je formalnopravno urejen v ZPP in ta postopek predstavlja predhodno fazo pravdnega postopka, pri čemer gre v materialnopravnem pogledu za začetno fazo pravde. Kot izhaja iz določila 264. člena ZPP, se zavarovanje dokazov izvede, če se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, kar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno.
Ker je procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom, je postopanje po 204. členu ZPP v skladu tudi z načelom ekonomičnosti postopka, saj bo le tako udeležencem postopka omogočeno sodelovanje v postopku, kar pa seveda vpliva na dokazno vrednost izvedenega dokaza.
zapuščinski postopek - stroški zapuščinskega postopka - skupni stroški postopka - cenitev zapustnikovega premoženja - sodelovanje izvedenca - delitev stroškov - okoliščine konkretnega primera - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - omejitev dedovanja - prevzem premoženja s strani upnika - delna odpoved zahtevku
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo stroške deliti glede na upnici dejansko izročen znesek 326,76 EUR. Upnica se je namreč odpovedala omejitvi dedovanja na vsem preostalem premoženju (prvi odstavek 129. člena ZD). Če tega ne bi storila, bi tudi del preostale zapuščine, ki bi ustrezal preostali vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postal lastnina upnice (prvi odstavek 128. člena ZD). Izračun glede višine plačila stroškov, kot ga je opravilo sodišče, je zato pravilen.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - zasvojenost - igre na srečo - zadolževanje - lahkomiselno ravnanje
Prevzemanje obveznosti, nesorazmernih s premoženjskim položajem dolžnika, ki je bilo izrazito lahkomiselno, brez namena kakršnegakoli poplačila teh obveznosti, pomeni oviro za odpust obveznosti, zaradi katere dolžnik ne more biti deležen te pravne dobrote. Dolžnik se sedaj očitno trudi, da bi popravil, kar je storil, v postopku je po izdaji izpodbijanega sklepa že prišlo do razdelitve, v kateri so upniki prejeli poplačilo dobrih 10 % svojih terjatev, stečajna masa pa se je natekla iz prilivov od dolžnikovih plač. Vendar pa to ne more odpraviti ovire za odpust obveznosti, zato tudi ni mogoča drugačna odločitev kot ta, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, torej da je ugodilo ugovoru proti odpustu obveznosti, ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo odpust obveznosti.
plačilo uporabnine - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - primerna višina uporabnine - dokazovanje z izvedencem
Vprašanje ustrezne višine uporabnine (v smislu povprečne tržne najemnine) je strokovno vprašanje, zaradi česar je sodišče prve stopnje v tej zvezi utemeljeno v postopek pritegnilo izvedenca.
sklep o začetku stečajnega postopka - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - pritožba družbenika - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - domneva trajnejše nelikvidnosti - likvidnost premoženja
Pritožba družbenika d. o. o. zoper sklep o začetku stečaja, ki ga je predlagal upnik in je dolžnik vložil ugovor, sklep pa je bil izdan v postopku po prvem in drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP ter po izvedbi dokazov o dolžnikovi insolventnosti, ni dovoljena. Ne gre za enake okoliščine kot v zadevi Ustavnega sodišča št. U-I-151/24.
Ob odsotnosti navedb o hitri unovčljivosti (likvidnosti) dolžnikovih sredstev (konkretno: nepremičnin), podatki v računovodskih izkazih dolžnika ne morejo izpodbiti domneve trajnejše nelikvidnosti po drugi alineji 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
Zagovornica skozi pritožbeno izvajanje zanemari, da za izvršitev (ogrozitvenega) kaznivega dejanja po prvem odstavku 135. člena KZ-1 zadostuje, da storilec nasproti oškodovancu izrazi resno grožnjo z namenom ustrahovanja. V izraženem stališču ne upošteva, da mora biti izjava, ki se šteje kot (resna) grožnja, po svoji vsebini, kontekstu in načinu izreka takšna, da je objektivno zmožna pri naslovniku vzbuditi občutek resnega strahu za lastno življenje, telo ali varnost bližnjih.
Pritožbena trditev, da mora biti prestrašenost, ogroženost navzven vidna oziroma je nanjo mogoče sklepati glede na poznejše ravnanje tistega, komur so grožnje namenjene, ni točna.
Zagovornici je torej v delu, ko opozarja na maščevalne vzgibe oškodovanke, pritrditi, ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati s pritožbenim poudarkom prepovedane posledice, saj gre v konkretni zadevi za ogrozitveno kaznivo dejanje, ko nastanek prepovedane posledice ni odločilnega pomena.