Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je zastaranje pretrgano s pravočasno vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču, ki je bila odstopljena pristojnemu sodišču po izteku zastaralnih rokov.
Ker začasna odredba ni samostojen pravni institut, je njena vložitev vezana na tožbo ali revizijo.
Ker ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe v zvezi z obnovo (sodnega) postopka, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje zahtevo tožnic za izdajo začasne odredbe kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - višina sodne takse - izbira kandidata - individualni delovni spor nepremoženjske narave
V tej zadevi gre za plačilo takse za predlog za revizijo v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom (ne)izbire kandidata. Brez jasnega zahtevka (očitno tudi ne gre za zahtevek za plačilo konkretno določenega denarnega zneska ali odškodnine zaradi diskriminacije) je postopek v tem sporu v skladu z ZST-1 treba uvrstiti med „postopke o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.“
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – poškodovanje tuje stvari – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višina nastale premoženjske škode je vprašanje dejanske narave, ki se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti glede na določbo drugega odstavka 420. člena ZKP ne preverja.
Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je pritožbeno sodišče dolžno odgovoriti le na navedbe strank iz pritožbe in iz odgovora na pritožbo, ne pa na vse, kadarkoli pred tem podane navedbe strank.
ZPP člen 41, 41/2, 285, 367, 367/5, 377. ZZZDR člen 51, 51/2.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev – določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje - materialno procesno vodstvo
Ustaljeno stališče Vrhovnega sodišča je, da ugovor izključne lastnine ne vsebuje ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Stališče ne more biti drugačno, ko eden od zakoncev toži na ugotovitev izključne lastnine na stvari, ki spada v skupno premoženje.
Na kršitev materialnega procesnega vodstva se lahko sklicujejo le stranke, ki z določenim stališčem niso seznanjene, v tem primeru pa se je tožnik očitno zavedal, o čem lahko odloča sodišče na podlagi primarnega zahtevka. Zato sodišče tožnika ni bilo dolžno opozoriti, da tudi v zvezi s stanovanjem na T. postavi še podredni zahtevek.
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005963
ZPP člen 367a, 367a/1.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija – pripadnik Slovenske vojske – razporeditev - dejansko delo – razlika v plači
Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali se lahko pripadnik Slovenske vojske v zvezi s plačilom za dejansko delo ne glede na dejansko sistematizacijo delovnih mest v Slovenski vojski (ustvarjenih formacijskih dolžnosti) sklicuje neposredno na Uredbo o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede in na njeni podlagi zahteva ustrezno povečano plačilo za delo, če se na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ugotovi, da je opravljal delo, ki ustreza specialistični formacijski dolžnosti in pomeni za 5 plačnih razredov višjo plačo.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - obveznost pridobitve, proučitve in upoštevanja informacij o izvorni državi - kršitev materialnega prava
Glede na določbe 22. člena ZMZ mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito navaja takšne subjektivne okoliščine, ki bi lahko bile razlog za priznanje mednarodne zaščite, odločujoči organ pridobiti, proučiti in ustrezno upoštevati informacije o izvorni državi, tudi če meni, da ni realno pričakovati, da bo do preganjanja zaradi okoliščin, ki jih prosilec navaja, tudi prišlo.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - sklep o stroških postopka - vrednost spornega predmeta - stranska terjatev - stroški postopka
Ker v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot postranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.
Tožnik za primarni zahtevek, katerega predmet ni denarni znesek, ni opredelil vrednosti spora. Nenavedba vrednosti spornega predmeta pa ima za posledico, da tožnik nima pravice do revizije.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - plačilo sodne takse - umik predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj takse pa v danem roku po prejemu plačilnega naloga ni plačal. V skladu s tretjim odstavkom 105. člena ZPP se zato šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknil.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z zatrjevanjem, da obsojencu ni moč očitati goljufivega namena, ker je prve dobave po sklenitvi pogodbe plačal, glede na to, da je imel blokiran bančni račun pa gotovinsko posloval, vložniki izpodbijajo s pravnomočno sodbo ugotovljeno dejansko stanje, česar pa po izrecni zakonski določbi drugega odstavka 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni moč uveljavljati.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodnina - odškodninski spor - plačilo odškodnine - gospodarski spor – varstvo konkurence
Spor med tožnikom in drugim tožencem zato ni niti spor iz delovnega razmerja niti spor med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa ni mogoče uporabiti pravila o atrakciji pristojnosti delovnega sodišča (po drugem odstavku 5. člena ZDSS-1), saj drugi toženec ni zavarovalnica, ki bi v odškodninskem sporu, za katerega je pristojno delovno sodišče, nastopala kot sospornik prvega toženca.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker tožeča stranka v predlogu načenja le razloge (protipravnost in zastaranje), s katerimi je bil zavrnjen zahtevek pred sodiščem prve stopnje, obravnavanje v predlogu zastavljenih vprašanj v revizijskem postopku – tudi če bi tožeča stranka uspela izkazati zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava – ne bi moglo vplivati na odločitev v njeno korist.
Prvi odstavek 3. člena ZPol ni samostojni temelj, ki bi policiji zapovedoval dolžnost določenega delovanja. Gre za pravno normo, katere predmet je okvirno določanje nalog policije in ki ima zato splošen značaj. Tudi če bi drugi in tretji toženec vedela, da A. nimata sodnega naloga za izpraznitev, bi takšno dejansko stanje lahko ustrezalo zgolj dejanskemu stanu kaznivega dejanja samovolje iz prvega odstavka 313. člena KZ, glede katerega pa policija ni pristojna ukrepati v smeri kazenskega pregona. Drugemu in tretjemu tožencu tako ni mogoče očitati opustitve zakonskih pooblastil v skladu s četrtim odstavkom 30. člena ZPol.
dovoljenost revizije - pravočasnost revizije – rok za vložitev revizije – začetek teka roka - vročanje – vročitev po pošti - fikcija vročitve
Že nekajkrat je bilo predmet presoje revizijskega sodišča vprašanje, ali se šteje, da je bila vročitev pri fikciji vročitve po 142. členu ZPP opravljena z iztekom samega petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan, ali pa besedna zveza „po poteku roka“ pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno naslednji šestnajsti dan in zato začne rok za pravno sredstvo teči šele sedemnajsti dan od puščenega obvestila v hišnem predalčniku. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je revizijsko sodišče že sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.