Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je zastaranje pretrgano s pravočasno vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču, ki je bila odstopljena pristojnemu sodišču po izteku zastaralnih rokov.
Ker začasna odredba ni samostojen pravni institut, je njena vložitev vezana na tožbo ali revizijo.
Ker ZUS-1 ne predvideva možnosti izdaje začasne odredbe v zvezi z obnovo (sodnega) postopka, je po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje zahtevo tožnic za izdajo začasne odredbe kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa - višina sodne takse - izbira kandidata - individualni delovni spor nepremoženjske narave
V tej zadevi gre za plačilo takse za predlog za revizijo v individualnem delovnem sporu v zvezi s postopkom (ne)izbire kandidata. Brez jasnega zahtevka (očitno tudi ne gre za zahtevek za plačilo konkretno določenega denarnega zneska ali odškodnine zaradi diskriminacije) je postopek v tem sporu v skladu z ZST-1 treba uvrstiti med „postopke o individualnih delovnih sporih o posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, ki niso premoženjske narave.“
ZUS-1 člen 5, 5/4, 17, 17/3, 18, 18/1, 18/1-1, 36, 36/1-4, 36/1-6. ZLS člen 65. ZZ člen 3, 8, 51. ZOFVI člen 49.
akti, izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja - Odlok občinskega sveta - ustanovni akt javnega zavoda - ravnateljica ukinjenega javnega zavoda - delavci ukinjenega javnega zavoda - pravica ustanovitelja javnega zavoda - pravni interes nekdanje ravnateljice
Zakonitost aktov, izdanih v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja, se presoja po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1. Tak akt je tudi odlok občinskega sveta o ustanovitvi javnega zavoda. Za izpodbijanje takih aktov mora tožnik izkazati pravni interes. Ravnateljica ukinjenega javnega zavoda ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje odloka o ustanovitvi novega javnega zavoda, s katerim se ukinja odlok o ustanovitvi javnega zavoda, katerega ravnateljica je bila, saj s tem, ko je bila ravnateljica, ni pridobila pravic ustanovitelja javnega zavoda; nov odlok v njene pravice ne posega, saj biti ravnateljica ni absolutna pravica, preneha tudi predčasno, med drugim tudi z ukinitvijo javnega zavoda, vendar je to odločitev ustanovitelja. Odlok tudi ne posega v njene pravice do in iz delovnega razmerja, saj daje pravno podlago za to, da se ji ponudi drugo, njeni strokovni izobrazbi ustrezno delovno mesto v novem javnem zavodu, o čemer bodo izdani posamični akti oziroma sklenjene ustrezne pogodbe, sodno varstvo pa bo imela v skladu z delovnopravno zakonodajo. Kot nekdanja ravnateljica tudi ni zastopnica javnega interesa, saj je lahko le državni oziroma občinski pravobranilec, brez pooblastila pa tudi ne more zastopati gojencev javnega zavoda oziroma njihovih staršev in tudi ne delavcev javnega zavoda.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3005918
ZUJF člen 168. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. št. 40/2012) člen 5. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - stroški prevoza na delo - povračilo stroškov javnega prevoza
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je delodajalec javnemu uslužbencu dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini cene javnega prevoza, če le-ta obstaja, tudi v primeru, ko je cena javnega prevoza višja od kilometrine.
dovoljenost revizije - pravočasnost revizije – rok za vložitev revizije – začetek teka roka - vročanje – vročitev po pošti - fikcija vročitve
Že nekajkrat je bilo predmet presoje revizijskega sodišča vprašanje, ali se šteje, da je bila vročitev pri fikciji vročitve po 142. členu ZPP opravljena z iztekom samega petnajstega dne in zato začne teči rok za pravno sredstvo že šestnajsti dan, ali pa besedna zveza „po poteku roka“ pomeni, da se šteje vročitev za opravljeno naslednji šestnajsti dan in zato začne rok za pravno sredstvo teči šele sedemnajsti dan od puščenega obvestila v hišnem predalčniku. Ob upoštevanju jezikovne, teleološke in sistemske metode razlage je revizijsko sodišče že sprejelo stališče, da se pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-2, 3-3, 3-6.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis dejanj, ki so očitana obsojencema, ne pomenijo konkretizacije znakov kaznivih dejanj po 3. členu ZKLD, namen iz 2. člena ZKLD pa sploh ni očitan.
odškodninska odgovornost - zloraba procesnih pravic – vložitev tožbe – izbrisna tožba – pritožba – nova dejstva in dokazi v pritožbi
Odškodninska obveznost stranke je zaradi vložitve tožbe lahko podana predvsem takrat, kadar škoda izvira iz neutemeljenega ali objestnega pravdanja ali kadar stranka zlorabi postopek za drugačen namen, ker ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugi stranki škoduje.
Izbrisna tožba toženk proti tožnici, ki je lastninsko pravico vpisala po večkratnih zaporednih prenosih pravice, ni bila očitno neutemeljena, saj je bilo vprašanje tožničine dobrovernosti sporno. Trditve o dokaznem namenu toženk so bile premalo konkretizirane, trditve v takem subjektivnem odnosu njihovega odvetnika pa so bile nedovoljene pritožbene novote, saj gre pri subjektivnem odnosu različnih oseb za različne dejanske situacije.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2, 58, 58/2. ZPP člen 25, 25/2, 30, 30/1, 46, 46/1.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost - socialni spor
Socialni spor je spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in plačevanju prispevkov za to zavarovanje, če je ta pravica povezana z odločitvijo ali dejanjem državnega organa ali nosilca javnih pooblastil po postopku, ki ga določa zakon.
predlog za dopustitev revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – različna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Čeprav gre za isti tožbeni predlog, ta temelji na treh različnih dejanskih in pravnih podlagah, kar skladno s teorijo substanciranja pomeni, da gre v tem primeru dejansko za tri zahtevke. Ker se v predlogu postavljena vprašanja nanašajo le na odločitev sodišča o zavrnitvi zahtevka za razveljavitev oporoke zaradi pomanjkanja oporočne sposobnosti, glede primarnih zahtevkov prav tako ni mogoče uporabiti petega odstavka 367. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - ugotovitev skupnega premoženja - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – stranka v postopku kot zakonec uslužbenca pristojnega sodišča – objektivna nepristranskost sodišča – manjše sodišče
Vrhovno sodišče je ocenilo, da je glede na relevantne okoliščine (delegacijo predlaga sodišče z manjšim številom sodnikov in drugih zaposlenih sodnih delavcev, v teku je več podobnih sodnih postopkov) utemeljeno določiti pristojnost drugega sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče samostojno odloča katere dokaze bo izvedlo in pri tem ni dolžno upoštevati tistih dokaznih predlogov, ki ne bi mogli privesti do drugačnih dokaznih zaključkov do kakršnih je sodišče prišlo že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
Ker je bil toženkin mož solidarni zavezanec, možnost poplačila terjatve iz zastavljene nepremičnine tretjega ni pravno pomembna. Toženka zakonske domneve o vednosti dolžnikovega zakonca le z nesubstanciranimi trditvami ni mogla izpodbiti.
S stališčem pritožbenega sodišča, da bi v danem dokaznem položaju odgovor na določeno vprašanje lahko podal le obsojeni, ni bila kršena obsojenčeva pravica do molka.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 83/1-2, 83/1-3. ZUreP-1 člen 108.
dovoljenost revizije - razlastitev - ugasnitev stvarnih pravic - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice – zatrjevane posledice niso nastale revidentu
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.
Ne gre za spor o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti, saj gre za razlastitev.
Brez natančno in konkretno (iz)postavljenega pravnega vprašanja po vsebini obravnavane zadeve ni mogoče presojati dovoljenosti revizije v okviru odločanja o pomembnem pravnem vprašanju.
Zelo hude posledice izpodbijane odločitve kot razlog za dovoljenost revizije morajo nastati v sferi stranke (revidenta).
Tožena stranka v predlogu za dopustitev revizije ni natančno in konkretno postavila spornega pravnega vprašanja, v skladu z zahtevo iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, zaradi česar je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke zavrglo.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – poškodovanje tuje stvari – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Višina nastale premoženjske škode je vprašanje dejanske narave, ki se v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti glede na določbo drugega odstavka 420. člena ZKP ne preverja.
Revizijsko sodišče pojasnjuje, da je pritožbeno sodišče dolžno odgovoriti le na navedbe strank iz pritožbe in iz odgovora na pritožbo, ne pa na vse, kadarkoli pred tem podane navedbe strank.