Tožnik je torej le delno uspel v sporu in sodišče prve stopnje je njegov uspeh ocenilo na 60%. Tudi po oceni pritožbenega sodišča uspeh tožnika v pravdi ni višji od 60%, saj sta bili dve parceli, ki sta bili predmet zahtevka, odsvojeni pred vložitvijo tožbe in je bil zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen, na eni parceli pa tožnik ni bil moten. Moten je bil samo glede stvari, ki so bile na dveh parcelah, in je sodišče v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, v ostalem pa ga je zavrnilo.
obrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
Zatrjevana dejstva morajo biti dokazno podprta, da bi v nadaljnji pravdi privedla do zavrnitve pritožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Dolžnik v ugovoru takšnih pravnorelevantnih dejstev ni navajal. V ugovoru je navedel le, da oporeka izvršilnemu predlogu, ker ta ne temelji na podlagi ustreznih listin, s katerimi bi dokazovali prevzem blaga v skupnem znesku 712.423,15 SIT. Iz teh ugovornih navedb torej izhaja, da dejansko dolžnik v ugovoru uveljavlja formalne pomanjkljivosti predloga, pa še to le za del uveljavljene terjatve. Ker pa te v obravnavanem primeru niso podane, saj je upnik izvršilnemu predlogu predložil izpiske iz poslovnih knjig in sicer preglede odprtih postavk ter obračunov obresti, overjene s strani odgovorne osebe, kar vse so po 23. čl. ZIZ verodostojne listine.
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da niti ni znano, čigav je podpis na izpisku konta na dan 31.12.2001, je navajanje tožeče stranke v pritožbi, da bi to lahko sodišče prve stopnje ugotovilo s primerjavo podpisov na drugih listinah, ki jih je izstavil računovodski servis S. s.p. za toženca, je sploh nov dokazni predlog, za katerega pa tožeča stranka v skladu z določilom 1. odst. 337. čl. ZPP ni pojasnila, zakaj ga ni predlagala že do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če bi bili izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP. Tako ta nov dokazni predlog ni upošteven.
Ta sklep je logično nadaljevanje sklepa z dne 3.6.2002, s katerim je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršbo zoper družbenike edinega družbenika (O. H.) prvotnega dolžnika O. F. d.o.o. P., ki sta bila na podlagi določil ZFPPod izbrisana iz sodnega registra. Za ta sklep sicer tretji dolžnik trdi, da ga ni prejel, prejel pa ga je kot je to razvidno iz podatkov v spisu, skupaj s sklepom z dne 20.2.2003, vendar pa se zoper njega ni pritožil in se tudi sedaj ne pritožuje.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 100, 99, 99/1, 99/2, 100.
razlaga pogodbe
V primeru kadar pogodbeni stranki utemeljeno pripisujeta različen pomen nekemu pogodbenemu določilu in ko je to dejansko nejasno je dolžno sodišče razlagati sporno določilo po 2.odst. 99.čl. ZOR.
Uporaba 100.čl. ZOR pride v poštev takrat, ko je pogodbo pripravila in predlagala le ena pogodbena stranka. Ta predpostavka je izpolnjena takrat, kadar se stranki o vsebini pogodbenih določil nista pogajali, ju nista usklajevali, temveč sta pogodbo sklenili s tako vsebino in v takem besednem zapisu, kot ga je pripravila in predlagala ena od njiju.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, predlog pa oblikoval skladno z 41.čl.ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako, da ta predlog vsebuje tudi kondematorni del. Po oceni pritožbenega sodišča je sam predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Zahteva za predložitev dokazov po 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 61. čl. ZIZ pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.
Stroške, ki so potrebni za izvršbo je po določbah 5. odst. 38. čl. ZIZ dolžan poravnati dolžnik. V takih primerih, ko gre za stroške, ki so nastali po volji stranke - upnika je ta v okviru svoje poslovne odločitve take stroške tudi dolžan sam nositi.
darilna pogodba - notarski zapis - razveza zakonske zveze
Materialnopravna podlaga za odločitev je 84. člen ZZZDR, ki ureja razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze glede vračanja daril. 2. odst. 84. člena ZZZDR določa, da darila, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morejo vrniti in sicer v tistem stanju, v katerem so v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz vsebine darilne pogodbe in notarskega zapisa izhaja, da sta pravdni stranki darilno pogodbo z dne 5.8.1996 sklepali kot zakonca. Vsebina darilne pogodbe pokaže, da gre za čisto darilo z jasnimi pogodbenimi določili in v takem primeru nagib daritve po razvezi zakonske zveze in zahtevku za vrnitev darila ni odločilne narave.