Pristop k izvršbi narekujejo razlogi ekonomičnosti in hitrosti postopka, saj je tako poleg transparentnejšega vrstnega reda upnikov omogočeno tudi, da se na ta način prepreči podvajanje izvršilnih dejanj, kot so na primer cenitev in dražba nepremičnine.
Tožnik je torej le delno uspel v sporu in sodišče prve stopnje je njegov uspeh ocenilo na 60%. Tudi po oceni pritožbenega sodišča uspeh tožnika v pravdi ni višji od 60%, saj sta bili dve parceli, ki sta bili predmet zahtevka, odsvojeni pred vložitvijo tožbe in je bil zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen, na eni parceli pa tožnik ni bil moten. Moten je bil samo glede stvari, ki so bile na dveh parcelah, in je sodišče v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, v ostalem pa ga je zavrnilo.
Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, ki je prepričljivo ugotovilo in pojasnilo, da je bila tožnica, ki je občasno prihajala v bratovo stanovanje tudi po bratovi smrti, poleg toženke, ki je kot dedinja po pokojnem očetu posest na stanovanju pridobila v trenutku očetove smrti, soposestnica stanovanja ter da je bila v dotedanjem načinu izvrševanja posesti motena. Kot soposestnica pa je tožnica upravičena do varstva svoje posesti, kajti tudi vsak soposestnik uživa posestno varstvo v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih onemogoča drugemu dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
Način ugotavljanja pravnih praznin in način, kako jih zapolnjujemo, nikakor nista dejavnosti, ki bi ju bilo mogoče izvajati poljubno, kar zagotovo še posebej velja v obravnavanem primeru, ko gre za vprašanje obstoja prekluzivnega roka in z njim povezano izgubo sicer zakonsko priznane pravice do sodnega varstva. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi dalo preveliko težo interesu gospodarskih družb, ki so glede na določilo tedanjega 3. odst. 489. čl. ZGD mogle in morale računati z možnostjo sodnega preizkusa primerne odpravnine in morebitnimi posledicami tega preizkusa. Premajhen poudarek in pomen pa je pripisalo pravni varnosti izstopajočih delničarjev, ki jim je zakon nedvoumno priznaval pravico, da o primerni odpravnini na njihov predlog odloči sodišče, pri čemer njeno uveljavljanje zakonsko ni bilo izrecno časovno omejeno, zaradi česar delničarji na morebitno izgubo priznane pravice s potekom prekluzivnega roka niso mogli računati. Glede na navedeno je po oceni pritožbenega sodišča analogija v primeru, kot je obravnavan, izključena.
Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, predlog pa oblikoval skladno z 41.čl.ZIZ, ki določa vsebino predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako, da ta predlog vsebuje tudi kondematorni del. Po oceni pritožbenega sodišča je sam predlog nesklepčen in že iz tega razloga neutemeljen.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
izbris iz sodnega registra - nadaljevanje postopka
Potrebno je razlikovati med nasledstvom v postopku in v zvezi s tem povezanim procesnim položajem stranke na eni strani ter odgovornostjo družbenika za obveznosti družbe na drugi strani. Sklep, s katerim sodišče odloči o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen, sam po sebi namreč ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni pritožnikovi pravici ali obveznosti, temveč gre le za procesno odločitev.
Odločanje o prehodu obveznosti na novega dolžnika pa zahteva, da se o njem odloča po postopku, ki je vsebinsko enak postopku odločanja o ugovoru dolžnika proti sklepu o izvršbi, tako da so novemu dolžniku zagotovljena enaka procesna jamstva, kot jih za odločanje o takem vprašanju zagotavljata ZIZ in Ustava. Pritožbene navedbe, ki se v celoti nanašajo na vprašanje odgovornosti pritožnika za obveznosti družbe, bo moralo zato sodišče prve stopnje obravnavati kot ugovor zoper sklep o izvršbi po 12. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ, vložen po izteku roka.
neobrazložen ugovor - predložitev dokazov in trditveno breme
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik v njem navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje. Zahteva za predložitev dokazov po 2. odst. 53. čl. ZIZ v zvezi z 2. odst. 61. čl. ZIZ pa pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje, oziroma navesti, zakaj jih ne more priložiti.
Ta sklep je logično nadaljevanje sklepa z dne 3.6.2002, s katerim je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršbo zoper družbenike edinega družbenika (O. H.) prvotnega dolžnika O. F. d.o.o. P., ki sta bila na podlagi določil ZFPPod izbrisana iz sodnega registra. Za ta sklep sicer tretji dolžnik trdi, da ga ni prejel, prejel pa ga je kot je to razvidno iz podatkov v spisu, skupaj s sklepom z dne 20.2.2003, vendar pa se zoper njega ni pritožil in se tudi sedaj ne pritožuje.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 100, 99, 99/1, 99/2, 100.
razlaga pogodbe
V primeru kadar pogodbeni stranki utemeljeno pripisujeta različen pomen nekemu pogodbenemu določilu in ko je to dejansko nejasno je dolžno sodišče razlagati sporno določilo po 2.odst. 99.čl. ZOR.
Uporaba 100.čl. ZOR pride v poštev takrat, ko je pogodbo pripravila in predlagala le ena pogodbena stranka. Ta predpostavka je izpolnjena takrat, kadar se stranki o vsebini pogodbenih določil nista pogajali, ju nista usklajevali, temveč sta pogodbo sklenili s tako vsebino in v takem besednem zapisu, kot ga je pripravila in predlagala ena od njiju.