odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - izvor premoženja - dokazno breme - gotovina
Davčni organ je na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, ki jih je pridobil od drugih oseb, na podlagi 39. člena ZDavP-2, ugotovil, da je v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2011 tožnica razpolagala s sredstvi, ki precej presegajo napovedane dohodke za isto obdobje. V skladu s petim odstavkom 68. člena ZDavP-2 je davčni organ glede na ugotovljena dejstva in okoliščine ocenil ugotovljeno razliko med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oz. porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oz. dohodki, od katerih se davki ne plačajo v višini 330.138,23 EUR, kot verjetno davčno osnovo in od nje odmeril davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja (36,84%) v znesku, navedenem v točki I izreka izpodbijane odločbe.
gozd - promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - predkupni upravičenec
Glede na dejstvo, da prodajane parcele niso gozd, noben od sprejemnikov ponudbe ni izkazal, da meji s svojo parcelo na gozd, ki se prodaja. Na podlagi ugotovitve, da noben od sprejemnikov ponudbe s svojo parcelo ne meji na prodajano gozdno, pa bi bil organ dolžan uporabiti naslednji kriterij iz desetega odstavka 47. člena ZG, da ima prednostno pravico drug lastnik, katerega gozd je najbližje gozdu, ki se prodaja.
Delež prometa od prodaje tobačnih izdelkov, ki je v primeru nadzorovane prodajalne več kot 80 % glede na celotni promet, ni okoliščina, na podlagi katere bi posamezna prodajalna pridobila status specializirane prodajalne tobačnih izdelkov v smislu 11. člena ZOUTI.
ZOUTI ne podaja definicije „prodajalna tobačnih izdelkov“, vendar je tudi po mnenju sodišča to lahko le prodajalna, ki ima takšno dejavnost vpisano v poslovni register.
Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Krško člen 33.
prekinitev dobave vode - pogoji za prekinitev dobave - neplačilo računa
Predmet tega upravnega spora je preizkus pravilnosti in zakonitosti odločbe o prekinitvi dobave vode, pri čemer se preizkuša ali so bili v času izdaje te odločbe izpolnjeni predpisani pogoji za izdajo takšne odločbe. Ti pogoji pa so navedeni v prvem odstavku 33. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo, in sicer med drugim tudi, da uporabnik ni poravnal dveh računov za dobavljeno pitno vodo, kar pa v obravnavani zadevi med strankama ni sporno. Tožnik pa v obravnavanem obdobju ni poravnal dveh oziroma več računov, ki jih je tožniku izdal koncesionar, v katerih so bile tožniku zaračunane obveznosti za porabljeno vodo in s tem povezani prispevki in dajatve.
Ker tudi po ponovnem pozivu tožnik svoje vloge ni ustrezno dopolnil oziroma pojasnil, je organ zaključil, da vloga tožnika ni sposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je po presoji sodišča smel zavreči.
varstvo konkurence - sklep o preiskavi - zaseg predmetov - subsidiarni upravni spor - zavrženje tožbe
Vložena tožba v upravnem sporu, ki jo tožnik utemeljuje na 4. člen ZUS-1, ni mogoča, ker se sodno varstvo v zvezi s preiskovalnim postopkom zagotavlja v postopku, v katerem je sodnik rednega sodišča odločil o tem, da bo opravljena preiskava.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - simuliran (navidezni) pravni posel
Če je pravni posel sklenjen in nedopustnega nagiba, to ne pomeni, da je navidezen, temveč velja prav nasprotno, namreč, je pravni posel sklenjen zaradi določenega nagiba, potem je toliko bolj gotovo, da je imela stranka tudi resnično voljo za sklenitev pravnega posla. Na davčnopravnem področju se takšni posli obravnavajo po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2.
Ker je sistem DDV na ravni Evropske unije harmoniziran, je pri presoji zlorab sistema DDV treba upoštevati tudi stališča Sodišča EU, ki jih je sprejelo v zvezi z Direktivo o DDV, v prvi vrsti stališče, da se prejemnika računa, ki je bil podlaga za izvedbo zlorabe sistema DDV, lahko sankcionira z zavrnitvijo pravice do odbitka vstopnega davka le, če je z objektivnimi okoliščinami izkazano, da je prejemnik računa vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z zlorabo sistema DDV, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt v dobavni verigi (subjektivni element).
prekršek - odvoz vozila - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe
Drugo učinkovito sodno varstvo zaradi domnevno nezakonite odredbe za odvoz nepravilno parkiranega vozila je tožniku zagotovljeno tako, da domnevno nezakonitost odredbe za odvoz nepravilno parkiranega vozila izpodbija sprva z ugovorom zoper plačilni nalog in za tem z zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča pristojno redno sodišče po določilih Zakona o prekrških, kar vključuje tudi sodno varstvo temeljnih človekovih pravic, v katerem lahko tožnik zahteva tudi povrnitev vseh stroškov zaradi nezakonitosti izdane odredbe za odvoz njegovega vozila, v kolikor bi sodišče spoznalo izpodbijano odredbo za odvoz vozila bodisi za nezakonito ali neupravičeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - prevzem kazenskega pregona - upravni spor - žaljive tožbene navedbe - žalitev sodišča - denarna kazen
(Zgolj) to, da se državni tožilec odloči, da ne bo vztrajal pri kazenskem pregonu, ne more avtomatično pomeniti, da gre za očitno nerazumnost zadeve.
Morebitno kritiko sodne odločbe ali ravnanja sodišča je treba izreči na spoštljiv oziroma dostojen način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča. Tožnikovo žaljenje in nedostojno pisanje nima nobene povezave z utemeljitvijo vložene tožbe, ampak postopek samo po nepotrebnem obremenjuje in na podlagi vsega navedenega terja ukrep v skladu s prvim odstavkom 109. člena ZPP.
Obrazložitev odločitve tožene stranke ni taka, kot jo zahteva prvi odstavek 214. člena ZUP, torej je nepopolna, kar pa pomeni, da je tožena stranka bistveno kršila določbe postopka. Tožena stranka je namreč šele v odgovoru na tožbo v celoti pojasnila pravno podlago za svojo odločitev, vendar pa odgovor na tožbo ne more nadomestiti obrazložitve odločbe niti je dopolnjevati. Poleg tega pa tožena stranka tudi ni pojasnila, v čem se je s prodajo solastnega deleža stanovanja spremenil tožnikov finančni položaj tako, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - obračun akontacije - samostojni podjetnik posameznik - nakup in prodaja nepremičnin - bistvena kršitev pravil postopka
Odločanje o pritožbi je del upravnega (konkretno davčnega) postopka. Drugostopenjski upravni organ ima v smislu 247. člena ZUP in naslednjih, zato da v upravnem postopku ne bi bila izdana nezakonita odločba, tako v postopku odločanja o pritožbi, kot tudi celo po njem, zelo široka pooblastila, saj lahko pod določenimi pogoji reši zadevo tudi v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP oziroma spremeni odločbo v škoda pritožnika kot določa 253. člen ZUP. Tako v skladu z 247. členom ZUP organ druge stopnje preizkusi odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Preizkusi jo v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni bil prekršen materialni zakon. Odločanje organa druge stopnje o pritožbi je zajeto v členih od 248 do 253 ZUP. Organu druge stopnje ponuja številne možnosti.
ZRev-2 člen 39, 39/1, 118, 118/1. ZUP člen 43, 142. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3, 110, 110/2, 110/4.
kršitev pravil revidiranja - upravni spor - procesne predpostavke - stranka v postopku - aktivna legitimacija - začasna odredba
Tožeča stranka ni sodelovala v postopku nadzora, odredba ji ni bila vročena ter je bila z izdano odredbo seznanjena šele s strani revizijske družbe. Po navedbah v tožbi naj bi sicer tožeča stranka pri Agenciji „podala predlog za odpravo kršitev, storjenih v upravnem postopku in vložila pravna sredstva“. Ne izkazuje pa, da bi bilo o teh njenih vlogah že tudi odločeno, oziroma da bi ji bil v tej zvezi priznan položaj stranskega udeleženca. To pa pomeni, da tožeča stranka ob vložitvi tožbe ne izkazuje ne položaja stranke in ne položaja stranskega udeleženca v upravnem postopku in da ji zato ni mogoče priznati položaja stranke in s tem aktivne legitimacije za tožbo v upravnem sporu.
Po določbah 110. člena ZRev-2 je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva proti odločbam, kar pomeni, da zoper odredbo neposrednega sodnega varstva ni. Posebnega sodnega varstva tudi ni proti odločbi, s katero Agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo (1. alinea drugega odstavka 110. člena), se pa lahko ta odločba izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je Agencija izdala zato, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo (četrti odstavek 110. člena ZUS-1). To pa po eni strani pomeni, da je zagotovljeno sodno varstvo proti odredbi in da zato v konkretnem primeru ni podlage za odločanje sodišča na podlagi določb 4. in 66. člena ZUS-1. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da napadena odredba ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, zakaj je štela, da bi moral tožnik obvestiti službo za bpp o prodaji solastnega deleža, ne glede na to, da je bil dokončni obračun že izdelan. To je tožena stranka razložila šele v odgovoru na tožbo, ko se je sklicevala na določbo 49. člena ZBPP in s tem dala celovito pojasnilo, da je kot pravno podlago za svojo odločitev upoštevala določbo 49. v zvezi z 41. in 43. členom ZBPP. Ker pa odgovor na tožbo ne more nadomestiti nepopolne obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se opira le na določbi 41. in 43. člena ZBPP, je ta tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.
Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni pojasnila, zakaj je štela, da bi moral tožnik obvestiti službo za BPP o prodaji solastnega deleža, ne glede na to, da je bil dokončni obračun že izdelan. To je tožena stranka razložila šele v odgovoru na tožbo, ko se je sklicevala na določbo 49. člena ZBPP in s tem dala celovito pojasnilo, da je kot pravno podlago za svojo odločitev upoštevala določbo 49. v zvezi z 41. in 43. členom ZBPP. Ker pa odgovor na tožbo ne more nadomestiti nepopolne obrazložitve izpodbijane odločbe, ki se opira le na določbi 41. in 43. člena ZBPP, je ta tako pomanjkljiva, da je ni mogoče preizkusiti.
parlamentarna preiskava - sklep zunaj obravnavanega senata - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo
Tožeča stranka ima za varstvo svojih ustavnih pravic zagotovljeno drugo sodno varstvo po določilih Zakona o parlamentarni preiskavi, v okviru katerega so mogoča tudi pravna sredstva in ji je tako zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim sodiščem splošne pristojnosti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba premoženjskega stanja prosilca - obrazložitev odločbe
Pogoj za zahtevek na podlagi 49. člena ZBPP je sprememba premoženjskega stanja na strani upravičenca, do katere je prišlo po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi BPP, ta sprememba pa mora biti tolikšna, da prejemnik BPP ne bi več izpolnjeval pogojev za dodelitev BPP. Za odločitev o vračilu na tej pravni podlagi tako ne zadostuje, da toženka po štirih letih preveri, kakšno je prosilčevo premoženjsko stanje, ampak mora ugotoviti tudi, ali je to spremenjeno glede na čas, ko je bila izdana pravnomočna odločba o dodelitvi BPP, in ali je do spremembe v smislu izboljšanja prišlo v omenjenem štiriletnem obdobju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - pravnomočna odločitev v zadevi
Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da v obravnavani zadevi taka očitnost po mnenju toženke izhaja iz okoliščine, da želi tožnik vložiti tožbo zoper sklep o zavrženju njegove zahteve, ki se je nanašala na zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno. Sodišče s s takim stališčem strinja in meni, da je toženka zanj navedla jasne, logične in prepričljive razloge.
ZUP člen 4, 67, 67/2. ZJF člen 106f - 106l. Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 6.
Med strankama ni spora o tem, da razlog, iz katerega je prišlo do zavrženja (neporavnane obveznosti do Sklada) po svoji naravi pomeni enega od materialnih (vsebinskih) pogojev razpisa, saj drugostopenjski organ to celo izrecno navaja tako v svoji odločbi, kot tudi v odgovoru na tožbo. Po povedanem toženka zaradi neizpolnjevanja tega pogoja vloge ne bi smela zavreči, temveč kvečjemu zavrniti Sodišče pripominja še, da je v tem pogledu povsem brezpredmetno poimenovanje izpodbijanega akta, ki ga toženka imenuje odločba. Brez zakonske podlage, torej nezakonita, je po povedanem tudi drugačna vsebina razpisa.
ZVO-1 člen 51, 51/1, 53, 53/1, 54, 54/1. ZUP člen 9, 140, 140/2.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - poročilo o vplivih na okolje - omilitveni ukrepi - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi prvostopenjski organ tožnico pred odločitvijo v skladu z določbo drugega odstavka 140. člena ZUP seznanil z ugotovitvijo, da ni predložila ključnih podatkov oziroma strokovnih dokazov, ki bi potrjevali njene navedbe, na podlagi katerih bi lahko preveril, ali dodatni omilitveni ukrep (postavitev dveh protihrupnih ograj) dejansko pripomore k znižanju emisij hrupa. Tako je ni seznanil s pomanjkljivostjo predložene dokumentacije, ker ne vsebuje podatkov o tehničnih lastnostih ograje, ker ji ni bila predložena dodatna ocena hrupa (z vhodnimi podatki), ker ne vsebuje opisa in ocene možnega vpliva predlaganega ukrepa na človeka in njegovo zdravje ter njegove nepremičnine, v zvezi z ugotovljenimi pomanjkljivostmi pa tožnice tudi ni pozval, naj jih odpravi. Prav tako je ni seznanil z dvomom v izvedljivost predlaganega omilitvenega ukrepa in je ni pozval, naj navedeni omilitveni ukrep vključi v poročilo o vplivih na okolje.
ZV-1 člen 150, 150/2, 150/2-1. ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - obvezno vodno soglasje - obrazložitev odločbe
Že zato, ker iz izpodbijane odločbe ne izhajajo razlogi glede izpolnjevanja zakonskega pogoja, da gre poseg v vodno ali priobalno zemljišče, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim, prav to pa uveljavlja tožnik v tožbi, ko navaja, da je toženka ob dejstvu, da so razne posege izvajali tudi drugi, povsem nekritično zaključila, da je za poplavljanje krivo ravno nasutje, ki naj bi ga po njegovih navedbah izvedel leta 1980, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka.