ZPSV člen 4, 6. ZPIZ-2 člen 152, 152/1-1, 153, 153/1, 153/1-3. ZDavP-2 člen 352.
prispevki za socialno varnost - zavezanec za plačilo prispevkov - lastnik zasebne družbe - vpis v sodni register
Za določitev statusa zavarovanca za plačilo prispevkov je relevanten položaj družbenika zasebne družbe, ki ni zavarovan na drugi podlagi, oziroma položaj družbenika, ki je poslovodna oseba.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 12, 12/3.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - poslovodna oseba - navidezen pravni posel - stroški poslovanja - pogodba o poslovodenju - povezane osebe
Trditev, da je med direktorji družbe prišlo do ustne spremembe pisne pogodbe glede določila, kdaj se pogodbenikoma lahko izplača dohodek iz naslova opravljenega dela ni z ničemer izkazana. Tožeča stranka pa tudi ne zanika dejstva, da so bili stroški iz naslova nagrade direktorjema obračunani enkrat letno in ne mesečno, kot je to običajno pri nagradah direktorju za poslovodenje. Prav tako tožnik ne zanika dejstva, da so bili stroški nagrade direktorjema zgolj obračunani, ne pa tudi dejansko izplačani. Slednje pa je po mnenju sodišča mogoče le zato, ker gre za povezane osebe. Gre torej za pogodbe in z njimi povezane aktivnosti, ki niso običajne in ki ne bi bile sklenjene, če ne bi šlo za povezane osebe. Stroški oziroma odhodki na podlagi takšnih poslov pa tudi ne morejo biti davčno priznani kot to določa tretji odstavek 12. člena ZDDPO-2, in na katerega se davčni organ tudi izrecno sklicuje. Objektivne okoliščine poslov, ki sta jih obsežno opisala oba davčna organa, tudi po presoji sodišča izkazujejo, da gre za navidezne posle iz 74. člena ZDavP-2.
železniški promet - nadzor nad izvajanjem dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - preverjanje usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev
Tožnik je kršil 7. člen Pravilnika o strokovni usposobljenosti izvršilnih železniških delavcev, ki določa minimalne pogoje za vključitev v teoretično usposabljanje za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca in za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca na industrijskem tiru, saj je za osebo A.A. ugotovljeno, da teh pogojev ni izpolnjevala (oseba je imela osnovnošolsko izobrazbo, po Pravilniku pa je pogoj za pristop k teoretičnem usposabljanju za vzdrževalca prog, objektov in opreme proge uspešno zaključen izobraževalni program tehniške gimnazije oz. srednje strokovne izobrazbe gradbeni ali geodetski tehnik). Tako ima prav varnostni organ, da navedeni osebi tožnik ne bi smel dovoliti pristopa k usposabljanju in izdati potrdil. Utemeljen je tudi očitek kršitve točke 1. šestega odstavka 6. člena Pravilnika, kjer je med organizacijskimi pogoji za opravljanje dejavnosti subjekta med drugim predpisan „stalen nadzor in hranjenje dokumentacije nad dejavnostmi, povezanimi z usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preverjanjem“. Kolikor tožnik ne hrani potrdil o izobrazbi kandidatov oz. niti nima o tem nobene evidence, po presoji sodišča tudi nima o tem stalnega nadzora.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
Meje prostega preudarka niso bile prekoračene, tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, pri katerem je utemeljeno pričakovati, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal, o čemer se odloča v upravnem postopku. Navedenim zahtevam je tožena stranka v obravnavanem primeru zadostila. Ugotovila je za odločitev relevantne okoliščine in jih ocenila. Pri tem je upoštevala tako okoliščine, ki gredo tožniku v prid, kot tudi tiste nasprotne, zaradi katerih ni mogoč zaključek, da je utemeljeno pričakovati, da tožnik ne bo ponovil kaznivega dejanja.
Zoper odločbo o arondaciji v delu, kjer je bila določena odškodnina, katerih neizpolnitev tožnik zahteva, pritožba v upravnem postopku in upravni spor nista bila dopustna (glej 65. in 66. člen TZIKZ). To pomeni, da izvršitev odločbe v tem delu po TZIKZ ni (bila) stvar upravnega postopka. Če pa zakon, ki je podlaga za obravnavanje tožnikove zahteve, ne omogoča razveljavitve odločbe o arondaciji, pa tudi sklicevanje tožnika na varstvo lastninske pravice po 33., 67. in 69. členu Ustave RS ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj če bi organ odločil nasprotno in ugodil tožnikovi zahtevi, bi odločil v nasprotju z zakonom, posledično pa bi (lahko) kršil lastninsko pravico druge osebe.
V postopkih denacionalizacije pristojni organ s svojo odločitvijo ne odpravlja izdanih aktov o podržavljenju, temveč po ugotovitvi, da so za denacionalizacijo izpolnjeni vsi pogoji iz ZDen, vrne premoženje v naravi (če je možno) ali v obliki odškodnine, določeno po ZDen.
vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis - pravni interes - subsidiarna uporaba ZUP
Tožnica ni izkazala pravne koristi, saj se njen pravni položaj zaradi pridobitve zaupnih podatkov iz predmetnega upravnega spisa subjekta nadzora ne more v ničemer izboljšati. Za vpogled v predmetni spis tožnica tudi ni izkazala svoje osebne korist, ki bi bila oprta na zakon.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - zahteva za vračilo davka - odmerna odločba - pravnomočnost - učinek ustavne odločbe
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015 odločilo, da je bil 193. člena ZUJF v neskladju z Ustavo. Vendar odločitev Ustavnega sodišča ne učinkuje avtomatično na vse postopke v katerih na dan učinkovanja odločbe še ni bilo pravnomočno odločeno. Tožnik bi tako moral po tem, ko je drugostopni organ z odločbo zavrnil kot neutemeljeno njegovo pritožbo zoper odmerno odločbo in ki mu je bila vročena šele 6. 7. 2015, torej po izdaji odločbe Ustavnega sodišča U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, vložiti tožbo zoper odmerno odločbo, v kateri bi lahko uveljavljal kršitve materialnega zakona in vse druge ugovore, ki jih navaja v predmetni tožbi, saj je bil materialni predpis, ki je bil podlaga za izdajo odločbe za plačilo davka, razveljavljen. Tožnik pa te možnosti ni izkoristil, kar je imelo za posledico to, da je odmerna odločba ostala v veljavi, s tem pa tudi podlaga za odmero davka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - pravno priznana škoda - kaznivo dejanje obrekovanja
1. alineja 8. člena ZBPP določa, da se BPP ne odobri med drugim zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve teh dejanj povzročena pravno priznana škoda. Upoštevaje navedeno je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev listin, na podlagi katerih bi bila mogoča presoja, ali je tožniku nastala pravno priznana škoda. Vendar kot pravilno ugotovi tožena stranka in kar je razvidno tudi iz spisa, tožnik pravno priznane škode ni izkazal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Da bi bila v obravnavanem dogodku škoda povzročena s kaznivim dejanjem, tožnik ni izkazal. Toženka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je na podlagi s strani tožnika predstavljene trditvene podlage in zbranega v ugotovitvenem postopku lahko zaključila, da je očitno nerazumno sprožati pravdni postopek.
ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/3, 97, 99.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist - sorazmernost - druga ustrezna nepremičnina
Zakonodajalec je kot pogoj za dopustnost začetka postopka razlastitve predpisal, da sme razlastitveni upravičenec vložiti zahtevo za razlastitev, če je pred tem lastniku nepremičnine ponudil, da jo odkupi, pa mu to v 30 dneh po vročitvi ponudbe ni uspelo. Ker besednega pomena določbe ni mogoče širiti preko meja jezikovne razlage, je po mnenju sodišča določbo mogoče razlagati le v pomenu, da sta v ponudbi za odkup nujni sestavini le nepremičnina in kupnina.
Ker se javni interes za razlastitev po določbah ZUreP-1 ugotavlja po določbah 92. člena tako, da se ugotovi, ali je za razlastitev podana abstraktna javna korist (93. člen tega zakona) ter ali je podana konkretna javna korist (ali je razlastitev za dosego javne koristi nujno potrebna ter ali je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino - drugi odstavek 92. člena ZUreP-1), obstoj tako abstraktne kot konkretne javne koristi pa je organ v postopku ugotovil, tožnik brez podlage ugovarja, da pogoji za začetek razlastitvenega postopka niso (bili) izpolnjeni, ker gre zgolj za zasebni interes trgovskega podjetja, ki naj bi domnevno tudi podalo predlog za spremembo prostorskega akta.
evidentiranje urejene meje - udeležba v postopku - položaj stranke v postopku
Drugi odstavek 50. člena ZUP določa, da če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke. Do takšne situacije je v obravnavanem primeru nedvomno prišlo, saj je tožnik postal lastnik nepremičnine med trajanjem pritožbenega postopka na drugi stopnji in bi zato moral imeti tudi možnost, da v njem sodeluje.
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnik ugovor o previsokem komasacijskem odbitku uveljavljal v času osmih dni po razgrnitvi prvega elaborata o novi razdelitvi zemljišč, kot tudi ne v času osmih dni po razgrnitvi drugega, zaradi podanih pripomb in predlogov spremenjenega in dopolnjenega elaborata o novi razdelitvi zemljišč.
Tožnik ne ugovarja, da organ pri dodelitvi novih zemljišč ne bi upošteval zakonsko dopustne razlike v vrednosti oziroma površini iz 65. člena ZKZ.
ZEKom-1 člen 124, 124/1, 142/8, 142/9, 217, 217/1, 217/1-2, 217/3.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - splošni pogoji poslovanja - ugovor - odločitev o ugovoru - presumpcija molka
V določbah ZEKom-1 ni nikjer določena presumpcija, da se operater strinja z ugovorom v smislu, da bi se štelo, da mu je ugodil, če v 15 dneh ne odloči. Edina z zakonom predpisana posledica je v tem, da lahko v takem primeru končni uporabnik direktno, v 30 dneh od vložitve ugovora pri operaterju, vloži pri agenciji predlog za rešitev spora.
Pravilnik o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Kranj (2004) člen 38, 58.
javni razpis - sofinanciranje programov športa - pogoji za sofinanciranje - skladnost javnega razpisa s pravno podlago
Po določbah 58. člena Pravilnika o sofinanciranju programov športa v Mestni občini Kranj je med pogoji, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev sredstev za navedeni program, tudi pogoj, po katerem morajo izvajalci kakovostnega športa izvajati na javnem razpisu sofinancirane športne programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, v starostnih vadbenih skupinah od 15 do 16 let in od 17 do 19 let. Glede na citirano besedilo se torej zahteva izvajanje zadevnih športnih programov (kontinuirano) v dveh starostnih vadbenih skupinah in ne samo v eni, kot se uveljavlja v tožbi.
ZDavP-2 člen 5, 5/2, 74, 76. ZDDPO-2 člen 19, 19/1, 19/6.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - poslovodna oseba - plačilo nagrade poslovodnemu delavcu - navidezni pravi posel - stroški poslovanja - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije - nagrada
Niso sporne ugotovitve davčnega organa glede osebne in kapitalske povezanosti B.B. in A.A. v okviru skupine E. kot tudi dejstvo, da sta bila oba redno zaposlena v drugih sicer povezanih družbah. Sporno tudi ni, da imata B.B. in A.A. sklenjene pogodbe o poslovodenju oziroma o delu tudi pri ostalih povezanih osebah skupine E. Poleg redne zaposlitve opravljata še poslovodne funkcije oziroma funkcije pomočnika, kar ni realno in tudi po mnenju sodišča predstavlja objektivno okoliščino, na podlagi katere se lahko sklepa, da gre za posel z namenom izogibanja obdavčevanju. Tožnik tudi ne zanika, da so bili stroški iz naslova nagrad A.A. in B.B. obračunani enkratno in ne mesečno, kot je to običajno pri nagradah direktorju za poslovodenje. Tožnik tudi ne zanika dejstva, da so bili stroški nagrade direktorjema zgolj obračunani, ne pa tudi dejansko izplačani. Zgolj obračunavanje stroškov iz naslova nagrade ne pa tudi njihovo izplačevanje, je po mnenju sodišča mogoče le zato, ker gre za povezane osebe. Tudi po mnenju sodišča objektivne okoliščine poslov izkazujejo, da gre za posle z namenom izogibanja davčnim obveznostim kot je to pravilno ugotovil pritožbeni organ. Kot določa četrti odstavek 74. člen ZDavP-2 se z izogibanjem ali zlorabo predpisov ni mogoče izogniti uporabi predpisov o obdavčenju.
ZIL-1 člen 107, 108. ZFPPIPP člen 242, 242/3, 243, 243/1, 243/3, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2. ZUP člen 6.
vpis spremembe v register znamk - začetek stečajnega postopka - stečajni upravitelj - zakoniti zastopnik - načelo zakonitosti
S sklepom o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo je bil začet stečajni postopek nad tožnikom. To v obravnavanem primeru pomeni, da je prenehalo pooblastilo direktorju za zastopanje tožnika in je njegova zakonita zastopnica stečajna upraviteljica. Ker pa je temu tako, že iz tega razloga za izdajo izpodbijane odločbe niso bili izpolnjeni pogoji, ne glede na priloženo soglasje prejšnjega imetnika pravic. V skladu z načelom zakonitosti morajo namreč upravni organi odločati v skladu z dejanskim stanjem, ugotovljenim ob izdaji odločbe in po veljavnih predpisih na dan izdaje odločbe (6. člen ZUP). Soglasje za vpis spremembe bi namreč morala podati zakonita zastopnica tožnika ob vložitvi vloge oziroma na dan izdaje odločbe, tj. stečajna upraviteljica.
ZDSS-1 člen 31, 31-5. ZPIZ-2 člen 403. ZBPP člen 24, 24/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - socialni spor - pravica do invalidnine - dopuščena revizija
Revizija v delovnih in socialnih socialnih sporih je dovoljena tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1), na kar v tožbi pravilno opozarja tožnik. Pri tem iz 367.a člena ZPP, ki se uporablja za odločanje o dopustitvi revizije, ne izhajajo formalni razlogi, ki bi v tožnikovem primeru tako možnost že na prvi pogled izključevali. Ker je tožena stranka svojo odločitev oprla izključno na stališče, da tožnik ne more vložiti revizije, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji, bi glede na navedeno zakonsko podlago po presoji sodišča morala obrazložiti tudi, zakaj meni, da tožnik ne more uspeti z morebitnim predlogom za dopustitev revizije.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnova postopka - obnovitveni razlog - možnost udeležbe v postopku
V obravnavani zadevi je sporen prvi formalni pogoj za obnovo postopka in sicer pravočasnost vložitve predloga, saj toženka niti ni ugotavljala, ali obstaja verjetna izkazanost okoliščin, na katere se predlog opira. Glede na 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP, ta pričetek teka roka za vložitev predloga za obnovo veže na okoliščino, ko je stranka izvedela za izdajo akta. Po povedanem to pomeni, da če predlagatelj obnove v postopek ni bil vključen, mora povedati, kdaj in v kakšnih okoliščinah je za odločbo izvedel. Upravni organ (po uradni dolžnosti) oziroma tudi stranka z nasprotnim interesom pa mu lahko dokažeta, da je za odločbo izvedel že prej. Dokaze o tem, da je predlagatelj obnove po 9. točki 260. člena ZUP za izdajo odločbo izvedel prej, kot zatrjuje, mora torej predložiti tisti, ki zamudo roka zatrjuje.
Ker Uredba, ki je podzakonski akt, izdan v izvrševanju ZVO-1, glede na 1. člen določa obvezna ravnanja z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, po 2. točki 3. člena Uredbe pa so zeleni vrtni odpad biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov iz Priloge 1 Uredbe (npr. odpadne veje, trava, listje), po 3. točki 3. člena pa je hišno kompostiranje tisto kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu kot /.../ zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu /.../, ni podlage za zaključek, da je prvostopenjski organ očitno prekršil materialni predpis, če je ravnanje, s katerim so bile kršene navedene določbe Priloge 1 Uredbe, opredelil kot nezakonito odlaganje komunalnih odpadkov po 157.a členu ZVO-1.
Pri izrednem pravnem sredstvu razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici gre za drugačen, manj strog preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava, kot to velja za pritožbo zoper odločbo kot redno pravno sredstvo.
ZEN člen 39, 57, 57/1, 57/4. ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1.
urejanje meje - evidentiranje urejene meje - komasacija - prekinitev postopka - strinjanje s potekom predlagane meje - obseg sodnega preizkusa
Tožba v upravnem sporu je samostojno pravno sredstvo, zaradi česar mora tožnik razloge za njeno vložitev konkretizirati v tožbi in samo tako opredeljeni razlogi so predmet preizkusa v upravnem sporu (prvi odstavek 30. člena ZUS-1 in prvi odstavek 20. člena ZUS-1).
Tožnica je bila kot zemljiškoknjižna lastnica parcel, katerih meja s sosednjimi se je urejala, ker upravni organ tudi na ustni obravnavi ni uspel doseči soglasja o poteku mej, ki ne bi odstopale od katastrske meje, pozvana, da v roku 30 dni od prejema poziva pri pristojnem sodišču vloži predlog za sodno ureditev predmetnih delov mej. Ker tožnica ni ravnala po pozivu, je organ pravilno ugotovil, da je nastopila zakonska fikcija, da se s potekom predlaganih delov mej strinja.