ZUP člen 7, 135, 254. ZTuj-2 člen 60, 60/3. URS člen 53. EKČP člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - varstvo pravic strank - odstranitev iz države - varstvo otrokovih pravic - pravica do družinskega življenja
Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe ni razvidno, ali je organ preverjal, ali je bila pooblaščenka tožnika zares napačno poučena in ali je bila opozorjena na to, kaj bo imelo za posledico, če umakne vlogo.
Prvostopenjski organ bi moral upoštevati pravice tožnika kot mladoletnega otroka do varstva pred nesorazmernim posegom v njegovo pravico do družinskega življenja.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - ustavitev postopka - vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivi razlogi
V konkretnem primeru ne gre za zamudo pri prekluzivnem roku, vendar pa ta okoliščina še vedno ne more opravičiti tega, da ni navedenega nobenega utemeljenega razloga za to, zakaj tožeča stranka ni pravočasno prosila za podaljšanje roka.
Tožnica je, kot je bilo ugotovljeno v upravnem postopku in ni sporno, državljanka Republike Makedonije, torej ni državljanka Republike Slovenije niti državljanka druge države članice EU s stalnim prebivališčem v Sloveniji. To pomeni, da ne izpolnjuje zakonskega pogoja (87. člen SZ-1), zaradi česar je bila njena vloga za izjemno dodelitev neprofitnega stanovanja utemeljeno zavrnjena. Izpodbijana odločitev po presoji sodišča ne pomeni kršitve katere z Ustavo ali z zavezujočimi mednarodnopravnimi akti varovanih človekovih pravic.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora - odmera nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - kmetijska zemljišča - meja
Upoštevaje dejstvo, da poteka meja območja najprimernejših kmetijskih zemljišč na območju gradnje (meja med območji deli sporno gradnjo) in glede na to, da je ugotovljenemu poteku meje območja na podlagi izvedenih dokumentov območij kmetijskih zemljišč, tožena stranka ugovarjala že v upravnem postopku ter glede na to, da so bile starejše oblike prostorskih aktov, med njimi tudi Odlok o skupnih prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Ilirska Bistrica izdelani izključno v analogni obliki, ki je bila kasneje digitalizirana bi moral organ prve stopnje preveriti v kartografskem delu prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ilirska Bistrica-natančni potek meje območij kmetijskih zemljišč in varovanih območij, kar pa tožena stranka kljub ugovorom tožnika ni storila, niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, zakaj ugovoru tožnika ni sledila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - napačni razlogi - navedba pravilnih razlogov s strani pritožbenega organa - načelo zaslišanja strank
Če je videnje drugostopenjskega organa glede uporabe materialnega prava drugačno od videnja prvostopenjskega, za kar v obravnavanem primeru gre, ko je drugostopenjski organ, drugače kot prvostopenjski organ, ugotovil, da poseg ni skladen s prostorskim aktom, navedeno pomeni, da bi morala biti tožnica pred izdajo odločbe drugostopenjskega organa s tem pravnim naziranjem drugostopenjskega organa seznanjena, omogočena pa bi ji morala biti tudi opredelitev do njega.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - dopolnilna odločba - zemeljski izkop - odgovornost povzročitelja
Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da nosi stroške še za odstranitev ugotovljene razlike, to je še za 15.500 m3 zemeljskega izkopa. Ker je to odločitev o novi stvari, to je dodatni (novi) obveznosti tožeče stranke, ki je oprta na drugačno oziroma na novo dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno po izdaji odločbe z dne 4. 9. 2014, v obravnavnem primeru ne gre za dopolnilno odločbo.
V primerih, ko je povzročitelj obremenitev znan, ni mogoče uporabiti določb 157a. člena ZVO-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - pritožbena obravnava
V ponovljenem postopku bo višje sodišče moralo izvesti obravnavo. Trditev tožene stranke, da tožnikova aktivnost na pritožbeni obravnavi ne bo potrebna, ni utemeljena.
skrbnik za poseben primer - postavitev skrbnika mladoletni osebi - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje očetovstva - koristi otroka
Pri odločanju o postavitvi skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva je treba skrbno pretehtati vse okoliščine, zavedajoč se, da se s postavitvijo takšnega skrbnika nadomešča volja zaenkrat poslovno nesposobnega posameznika, ki pa kasneje ob pridobitvi poslovne sposobnosti posledic takšne odločitve ne bo več mogel preklicati. V tej luči je treba tudi razlagati oziroma ugotavljati koristi mladoletnega otroka.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - vročitev poziva - fikcija vročitve
Glede tožbenih navedb, da tožnik poziva na dopolnitev prošnje ni prejel, ker je bil v tistem času pri sorodnikih, pa sodišče ugotavlja, da je bila vročitev poziva na dopolnitev vloge pravilno opravljena v skladu s 87. členom ZUP na tožnikov naslov. Zato okoliščin, ki jih navaja tožnik v tožbi, v tem upravnem sporu ni mogoče upoštevati. Te bi bilo mogoče uveljavljati v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87, 87/4.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - fikcija vročitve - zavrženje tožbe
Osebna vročitev odločbe tožniku se na naslovu njegovega prebivališča dne 10. februarja 2017 ni dala opraviti in je bilo zato tega dne tožniku v hišnem predalčniku puščeno standardizirano obvestilo o tem, s poukom, kje lahko pismo, v katerem je bila odločba, prevzame v roku 15 dni, in opozorilom o pravnih posledicah, če tega ne bo storil. Tožnik pisma z odločbo v 15-dnevnem roku ni dvignil. Zato na podlagi četrtega odstavka 87. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP velja, da je bila vročitev odločbe opravljena zadnji dan 15-dnevnega roka za prevzem, to je 25. februarja 2017. Da je bila tega dne sobota, nima vpliva na datum vročitve, prav tako na to ne vpliva datum, ko je bilo nato tožniku pismo z odločbo, ker ga ni prevzel, puščeno v hišnem predalčniku.
Od pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je odvisna odločitev, ali bi moral inšpekcijski organ zadevo voditi po 152. členu ZGO-1 (nelegalna gradnja) ali po 153. členu ZGO-1 (neskladna gradnja).
ZDavP-2 člen 74. ZDoh-2 člen 15, 105, 105/3, 105/3-11, 107, 107-4.
davek od drugih dohodkov - navidezen pravni posel - izobraževanje - stroški izobraževanja - posvetovanje - zdravstvena dejavnost - donatorski pravni posli
Oprostitev iz 5. točke omenjenega člena je namenjena aktivnim udeležencem posveta, torej tistim, ki sodelujejo v sami razpravi, pri tem pa za takšno sodelovanje ne prejmejo posebnega plačila. Posvet z mednarodno udeležbo pomeni strokovni pogovor udeležencev iz več držav o določeni tematiki oziroma problemu. Da v obravnavanem primeru ne gre za strokovne posvete z mednarodno udeležbo temveč za obdavčljiv drug dohodek po 105. členu ZDoh-2, davčni organ utemelji še z ugotovitvijo, da so izobraževanja izvedle s tožečo stranko povezane družbe (D., E.) in da gre za izobraževanje in promocijo produktov, ki jih trži skupina A.
O interesu zdravstvenih ustanov, da za izobraževanje zdravstvenih delavcev pridobijo donacije in o interesu zdravstvenih delavcev za izobraževanje in ob pomanjkanju sredstev tudi za pridobivanje donacij, tudi sodišče ne dvomi. Zato tudi ne dvomi v ugotovitev, da so pri pridobivanju sredstev sodelovali tudi zdravniki, niti v to, da so pri tem sodelovali kot potencialni udeleženci konkretnih izobraževanj. Vendar pa navedeno po presoji sodišča, brez ugotavljanja pogodbene volje strank in dejstev, ki se nanašajo na napotitev udeležencev na izobraževanje s strani zdravstvenih ustanov, ni zadostna podlaga za zaključek, da je na izobraževanje posameznega udeleženca zdravstvena ustanova napotila zgolj navidezno, dejansko pa ga je napotila tožeča stranka, stroške izobraževanja pa v korist fizičnih oseb (neobdavčeno) plačevala v obliki donacij.
stranka v postopku - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - zavrženje tožbe
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna oseba - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstajati, ker je bila na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga Okrožnega sodišča v Mariboru izbrisana iz sodnega registra.
usmeritev otroka v prilagojen program - mnenje strokovne komisije - načelo zaslišanja strank
Obe strokovni mnenji sta sicer bili vročeni staršema, na katerega v skladu z zakonsko določbo 28. člena ZUOPP-1, nista dala pripomb v roku 8 dni. Ne glede na to, da po določbi tretjega odstavka tega člena organ, ki vodi postopek, če ne dobi pripomb staršev in strokovnega mnenja ni treba dopolniti, dodatno obrazložiti ali opraviti ponovne obravnave, izda odločbo o usmeritvi, je bila v zvezi s tožbenimi ugovori ob predpostavki pravilne izpolnitve zahteve za uvedbo usmerjanja mld. tožnice, v program vzgoje in izobraževanja, izpodbijana odločba preuranjeno izdana. Prvostopenjski organ bi moral starše pred odločitvijo seznaniti z vsebinskim postopkom in jim dati tudi možnost sodelovanja v tem postopku (prvi odstavek 9. člena ZUP), glede na to, da odločitev o tem, da gre pri mld. tožnici za otroka z lažjo motnjo v duševnem razvoju po Pravilniku o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in na podlagi tega, njena usmeritev v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, lahko pomeni njeno dokončno izobrazbeno usodo.
društvo - zakoniti zastopnik društva - stranka v postopku - pravni interes
Predlagatelj bi moral določno opredeliti, katero osebno korist, oprto na zakon ali drug predpis v konkretnem primeru zasleduje. Zatrjevanje, da so bila v postopku izvolitve novega predsednika društva kršena Pravila kluba, za izkazovanje pravnega interesa ne zadostuje in ne ustreza definiciji iz drugega odstavka 43. člena ZUP. Prav tako pravega interesa tožnik ne more utemeljiti s svojim interesom za novo kandidaturo, niti z zatrjevanjem, da je njegova udeležba v tem postopku potrebna zaradi seznanitve organa z nepravilnostmi. Sodišče tožniku pojasnjuje, da ZDru-1 v določbi 19. člena pristojni upravni enoti nalaga postopanje v zvezi z odločanjem o zahtevi tudi v primeru morebitnih nepravilnosti ali spornih vprašanj po uradni dolžnosti, zato za pravilno izvedbo tega postopka zakon sodelovanja stranke v smislu 142. člena ZUP oziroma utemeljevanja pravnega interesa s tem razlogom, ne predvideva.
davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - potrdilo o izvršljivosti
Po določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi. To pomeni, da davčni organ ne sme presojati in ne posegati v vsebino izvršilnega naslova, prav tako ne preverjati postopka izdaje izvršilnega naslova, niti preverjati podatka o njegovi izvršljivosti, saj le preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje pogoje iz 143. člena ZDavP-2 in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe.
Po presoji sodišča ni bilo pravilno in skladno z zakonom opravljeno vrednotenje bonitete, ki se po citiranih določbah prvega odstavka 43. člena ZDoh-2 praviloma opravi in znesek bonitete določi na podlagi primerljive tržne cene, obenem pa upošteva prispevek delojemalca pri zagotavljanju bonitete. Zavezancu dana možnost, da sam izračuna pravilne zneske provizije ter dejstvo, da tega tožeča stranka sama kljub pozivu davčnega organa ni storila, kot to sledi iz izpodbijane odločbe, namreč po presoji sodišča ne more biti nosilni razlog in s tem zadostna podlaga za to, da se upošteva kot primerljiva tržna cena provizija iz cenika, še zlasti, ker se pred tem ni ugotovilo, oziroma to vsaj iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna je dejanska višina provizije, ki je bila dogovorjena s pogodbo, in zakaj (če sploh) le-ta ni ustrezna.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek - meje prostega preudarka
Pogojni odpust ni pravica obsojenca, ampak je privilegij, ki ga je lahko deležen le tisti obsojenec, za katerega je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja in da druge okoliščine dokazujejo, da je osebnostno urejen.
javno povabilo - ponudba na povabilo - pogoji javne ponudbe - zavrnitev ponudbe - neporavnane davčne obveznosti
Iz uradne evidence FURS izhaja, da tožeča stranka na zadnji dan v mesecu pred oddajo vloge ni imela poravnanih vseh zapadlih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov in tega dejstva v tožbi ne prereka, tako da sprejem ponudbe že iz tega razloga ni mogoč.