Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Pripoznava mora biti jasna, nepogojna in določna, pri razlagi izjave volje glede na njen namen, tj. začasna odvrnitev upnika od sodnega uveljavljanja terjatve, pa je treba oceniti, ali se dolžnikova izjava, kadar (vse) njeno sporočilo ni zajeto z besedami, glede na okoliščine, v katerih je dana, navzven kaže kot jasen izraz dolžnikove volje, da priznava dolg. Pri presoji ni odločilno, kako dolžnik sam vidi svojo izjavo, temveč kako je izjava (objektivno) videti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
nagrada izvedenca - izjemno zahtevno izvedensko delo - potrebni pravdni stroški - posebno specialistično strokovno znanje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovna mnenja. Ocena stopnje zahtevnosti je v pristojnosti sodišča.
Glede nagrade za uporabo posebnega specialističnega znanja s povečanjem za 30 % tožena stranka utemeljeno navaja, da izvedenec ni podal obrazložitve, razen pavšalnega povzemanja Pravilnika, da ni opravičil tega pojma, ni pojasnil meril za posebno specialistično strokovno znanje in izkazal nadstandardnosti izdelanega izvedeniškega mnenja. Izvedenec je gotovo strokovnjak za svoje specifično področje, ne pomeni pa to avtomatizma, da je pri izdelavi konkretnega izvedenskega mnenja uporabljal posebno specialistično znanje, to je tisto, ki presega običajna znanja v njegovi stroki.
ZPP člen 133, 133/1, 224, 224/1, 355, 355/1. ZIZ člen 9, 9/3, 15, 61, 61/1.
vročitev sklepa o izvršbi - pravilnost vročitve - vročilnica kot javna listina - pravna oseba - zakoniti zastopnik pravne osebe - vročitev delavcu - tek procesnega roka - prepozen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Zmotno je pritožbeno stališče, da je edino zakoniti zastopnik pravne osebe tisti, ki veljavno prevzame sodno pisanje oziroma je od takrat dalje treba šteti procesne roke, takšno pravno stališče nima podlage v 133. členu ZPP.
sodna pristojnost - veljavnost arbitražnega dogovora - arbitražna klavzula - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - distribucijska pogodba
Arbitražna klavzula, vsebovana v splošnih prodajnih pogojih na posameznih računih, bi se lahko nanšala le na morebitne spore iz teh posamičnih dobav hladilnikov in zamrzovalnikov, vsekakor pa ne na spore, ki izhajajo iz ustno sklenjene distribucijske pogodbe. Stranki s sklenitvijo distribucijskega razmerja nista določili pristojnosti arbitraže za reševanje sporov iz distribucijske pogodbe.
omejitev dovoljene izvršbe na nekatera sredstva oziroma predmete - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - izvršba na nepremičnine
Dolžnika sta predlagala izvzem stanovanjske hiše S. iz izvršbe tako, se opravi izvršba na drugo hišo G. Navajala sta, da drugi dolžnik ni zaposlen in je brez dohodkov, ter da se drugi dolžnik in tretji dolžnik preživljata le s pokojnino tretjega dolžnika. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da drugi dolžnik in tretji dolžnik nista niti trdila niti izkazala, da bi upnica lahko izterjevano terjatev s pripadki poplačala z izvršbo na hišo G. in ne s prodajo hiše S.
vročitev sklepa o izvršbi - pravilnost vročitve - vročitev s fikcijo - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - zamuda roka za pritožbo - opravičen razlog za zamudo - dolžna skrbnost - prepozen ugovor
Vročitev s fikcijo je pravno veljavna oblika vročitve, ki temelji na zakonu ter nastopi že z iztekom petnajstdnevnega roka, odkar je bilo naslovniku puščeno obvestilo, in ne šele takrat, ko se je naslovnik s pisanjem tudi dejansko seznanil. Ker je bila v konkretnem primeru vročitev s fikcijo opravljena skladno z zakonskimi določbami in ob upoštevanju vseh procesnih kavtel ter na naslovu, ki ga dolžnik ves čas postopka navaja kot svoj naslov prebivališča (in tega ne v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ne v pritožbi niti ne prereka), ni podlage za zahtevo, da bi bilo treba šteti, da je bilo pisanje dolžniku vročeno šele takrat, ko se je z njim dejansko seznanil. Takšno stališče nima podlage v pravni ureditvi in sodni praksi in bi v celoti negiralo smisel fikcije vročitve, ki je vezana le na potek roka od puščenega obvestila. Dejstvo, da je obvestilo in pisanje iz nabiralnika vzela dolžnikova mati, na pravilnost vročitve ne vpliva (tu je pripomniti, da bi bila dolžnikovi materi kot odraslemu članu njegovega gospodinjstva veljavno opravljena tudi morebitna osebna vročitev tega pisanja).
Sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da dolžnik ni ravnal s pričakovano povprečno skrbnostjo, ko je dopustil, da pošto zanj prevzema mama, katere kljub seznanjenosti s postopkom in kljub naravi svoje zaposlitve ni redno spraševal o prispeli pošti. Razlog za zamudo roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju ugovora tako ni ravnanje dolžnikove mame, ki mu pravilno vročenega pisanja ni pravočasno izročila, temveč nezadostna skrbnost dolžnika pri ravnanju s pošto, česar pa ni mogoče subsumirati pod zgoraj obrazloženi standard upravičenega razloga za zamudo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038659
OZ člen 15, 41, 41/1. ZPP člen 154, 154/1, 155, 196, 254, 254/3. ZD člen 123, 123/1, 125, 125/1, 125/2. ZDKG člen 4, 4/2. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 309, 309/2, 383, 383/1. ZZK-1 člen 243.
ničnost pogodbe o preužitku - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - aktivna stvarna legitimacija - vpliv osebnega stečaja na pravdni postopek - poslovna sposobnost - sposobnost za sklenitev pogodbe - sposobnost razsojanja - dedna sposobnost - kmetijsko gospodarstvo - psihiatrično zdravljenje - izvedenec psihiatrične stroke - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - ničnost pogodbe - neobstoječ pravni posel - enotno sosporništvo - prijava izločitvene pravice - prerekanje izločitvene pravice - pravna korist za vodenje pravde - odločitev o pravdnih stroških - načelo končnega uspeha - povrnitev revizijskih stroškov
Dedne sposobnosti ni mogoče enačiti s sposobnostjo razsojanja. Sposobnost razsojanja ni pogoj za dedovanje.
V postopku osebnega stečaja nad tožencem opravljeno procesno dejanje enega od potencialnih zakonitih dedičev (prijava izločitvene pravice) je aktivno in koristno dejanje enega enotnega sospornika, ki učinkuje v korist vseh sospornikov - potencialnih dedičev po pokojniku. Napačno je torej stališče o izgubi izločitvene pravice in posledični izgubi pravnega interesa tožnikov za vodenje te pravde. Pravna korist za vodenje pravde, ki se je začela pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, bi prenehala, če bi bila izločitvena pravica v postopku osebnega stečaja priznana.
Ker ni pomemben uspeh strank na posamezni stopnji odločanja, temveč le končni uspeh, je sodišče prve stopnje v stroškovno odmero pravilno zajelo tako revizijske stroške tožnikov kot tudi njihove stroške, nastale v prvem sojenju.
predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme upnika - vsebina predloga za izvršbo - izvršilni naslov - navedba izvršilnega naslova - obstoj izvršilnega naslova - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - odgovor na ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - kršitev načela konktradiktornosti - sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi
Ugovor je obrazložen, če vsebuje trditve o dejstvih, s katerimi ga utemeljuje ... (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker je ugovor mogoče vložiti iz vseh razlogov, ki preprečujejo izvršbo (uvodna določba prvega odstavka 55. člena ZIZ; nekatere od njih ZIZ nato našteva v prvem odstavku 55. člena), sem pa gotovo spadajo tudi (nekatere) kršitve pravil postopka, je mogoče ugovor vložiti tudi iz razloga kršitev pravila postopka. Ugovor nevednosti v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ne predstavlja obrazloženega ugovora.
Upnikovo trditveno in dokazno breme pri izterjavi denarne terjatve v fazi vložitve predloga za izvršbo obsega navedbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo določene denarne terjatve. To dokazuje s predložitvijo izvršilnega naslova.
Šele v pritožbi podani dokazni predlog po zaslišanju delavke banke pa je v tem pritožbenem postopku pritožbena novota, ki jo pritožbeno sodišče v skladu z določbo 337. člena ZPP ne sme upoštevati.
ZPVAS člen 1, 1/3-1, 1/3-2, 8, 11, 12, 12/1-1, 12/1-2. ZD člen 28, 52, 221. SPZ člen 65, 65/1, 72, 72/1. ZAgrS člen 4, 4/1, 4/1-1, 15, 15/4-1, 16, 16/3-4, 44, 58. Pravilnik o bistvenih sestavinah pravil agrarne skupnosti ter o vsebini registra agrarnih skupnosti in njihovih članov (1994) člen 2, 2/1, 2/1-12.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - članstvo v agrarni skupnosti - dodatni sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - določitev vrednosti daril - premoženjske pravice - vračanje premoženjskih pravic - skupna lastnina - solastnina - določitev deležev na premoženju - domneva enakih deležev
Uveljavljeni individualistični koncept lastnine ne omogoča vrnitve stvarnih pravic kolektivnim pravnim subjektom, kakšna je agrarna skupnost, temveč se stvarne pravice vračajo individualno določenim subjektom, konkretno članom agrarne skupnosti kot skupna lastnina. V primeru skupne lastnine pa deleži niso določeni.
Za odločitev o dedovanju pozneje najdenega premoženja ni potreben izračun nujnih deležev in vračun vrednosti daril (glej 28. in 52. člen ZD), zato ocena vrednosti naknadno najdene zapuščine ni eno od pravno odločilnih dejstev za izdajo izpodbijanega sklepa (ta vrednost je bila ocenjena le z namenom odmere sodne takse).
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - lastništvo predmeta izvršbe - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - prekluzija dejstev in dokazov - tretja oseba
Prekluzija, ki jo določata drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ za dolžnika, velja tudi za tretjo osebo, ker šesti odstavek 65. člena ZIZ določa, da se v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na predmetu izvršbe nedopustna, ki jo sproži tretji, smiselno uporablja tudi 60. člen ZIZ. Tretji odstavek 60. člena ZIZ določa, da nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo. Navedene omejitve veljajo tudi za upnika, ki je tožen v pravdnem postopku na nedopustnost izvršbe.
Prepozne so bile navedbe, ki jih je toženka dala na naroku 2. 10. 2019 in s katerimi je zatrjevala, da je zarubljene predmete izročila dolžniku v last kot del pravnega posla ob razdelitvi skupnega premoženja.
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, na podlagi katerih je ugotovilo, da so premičnine last tožnice, čeprav se nahajajo v stanovanju dolžnikove partnerke, kjer prebiva dolžnik, občasno pa tudi otroci od tožnice in dolžnika, ko so pri dolžniku na stikih.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZGD-1 člen 230.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - likvidna sredstva - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - bilančni dobiček - računovodski izkazi - pomanjkljiva trditvena podlaga
Vprašanje obstoja likvidnostnih sredstev na računu ni edino merilo, ki bi bilo pravno pomembno pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Neutemeljena je trditev tožeče stranke v pritožbi, da gre pri bilančnem dobičku le za računovodsko kategorijo in ne „realen denar“. Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti. Uporabo čistega dobička in bilančnega dobička opredeljuje 230. člen Zakona o gospodarski družbah. Zakaj torej svojega prostega kapitala ne more uporabiti za izpolnitev svojih obveznosti, pa tožeča stranka ne navede.
Sodišče prve stopnje je vsebino bančne garancije o najvišjem znesku, do katerega banka garant jamči, razlagalo drugače od upnika, kar ta s pritožbo izpodbija in vztraja pri razlagi garancije, ki jo je sodišču ponudil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Čim pa je treba razlagati, koliko znaša najvišji znesek, do katerega jamči upravičenki iz garancije garant in za katere obveznosti dolžnika, sodišče ne more potrditi zatrjevane zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo - zastopanje - pooblastilo za zastopanje družbe - direktor kot fizična oseba
Za veljavno zastopanje družbe ni potrebno, da je naročilo napisano na uradnem papirju družbe in opremljeno z njenim žigom. Na veljavnost zastopanja tudi nima vpliva okoliščina, ali je naročilo družbi v korist oziroma ali je potrebovala naročeno storitev.
načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - priprave na glavno obravnavo - vabilo na narok za glavno obravnavo - opozorilo na posledice - prekluzija navajanja dejstev - prekluzija
Sankcija prekluzije velja tudi za vlogo, ki jo stranka vloži na prvem naroku, če je bila pred njeno vložitvijo opozorjena na posledico iz petega odstavka 286.a člena ZPP.
Določba četrtega odstavka 286.a člena ZPP, skladno s katero mora stranka pripravljalne vloge sodišču poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom, se nanaša tudi na prvi narok za glavno obravnavo.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nerazumljiva tožba - poprava tožbe - stranka - razveljavitev sodbe
Tožeča stranka je kot toženo stranko navedla dolžnika iz 255. člena OZ. Med naracijo tožbe in v tožbenem zahtevku pa toženo stranko imenuje pridobitelja nepremičnine, drugo stranko pa kot dolžnika. Zato gre za nejasnosti o tem, kdo je tožena stranka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo tako tožbo vrniti v popravo po 108. členu ZPP.
odškodninska odgovornost članov uprave in nadzornega sveta - odgovornost članov organov odvisne družbe - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - dejanski koncern - koncernski privilegij - prekluzija - trditveno in dokazno breme - spoznavna stiska
Dejstva o vplivu obvladujoče družbe na odvisno družbo, (lahko da) sploh niso v spoznavnem področju odvisne družbe, ko slednja uveljavlja odškodninsko odgovornost članov uprave in nadzornega sveta po 548. členu ZGD-1.
Pri obravnavanju odgovornosti organov družbe (na katerikoli pravni podlagi) se ugotavlja in presoja notranje razmerje članov uprave oziroma nadzornega sveta do družbe, ki so jo zastopali oz. nadzorovali v času izvršitve škodnega ravnanja prav ti člani. Zato odvisni družbi po prenehanju funkcijtistih, ki so izvajali in sprejemali vpliv obvladujoče družbe, niso neposredno znana konkretna dejstva in okoliščine o tem, katera obvladujoča družba (če jih je več, kot v konkretnem primeru, kapitalsko nadrejenih tožeči stranki) je in na kakšen način, s katerimi konkretnimi dejanji in ravnanji odvisno družbo pripravila do tega, da opravi zase škodljiv pravni posel. Ker gre v primeru koncernskega privilegija za možnost razbremenitve odgovornosti članov organov uprave in nadzora odvisne družbe za škodo zaradi sklenitve škodljivega posla, ni v primarnem trditvenem in dokaznem bremenu oškodovane (odvisne) družbe, da se pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti članov uprave ali nadzora nanj sklicuje. Član uprave se s sklicevanjem na 547.-548. člen ZGD-1 ne more ekskulpirati, če je pri tem kršil standard vestnega in poštenega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1. Smiselno enako velja tudi za člana nadzornega sveta.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da gre v primeru sporne vloge za revizijo kot izredno pravno sredstvo, ustrezno presojalo njeno dopustnost in dovoljenost. Ob tem je sodišče povsem pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka vložila nedovoljeno pa tudi nepopolno revizijo, zato jo je na podlagi prvega odstavka 91. člena in prvega odstavka 374. člena ZPP utemeljeno zavrglo.
stvarna pristojnost sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - vrednost tožbenega zahtevka - ocenjena vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - seštevek vrednosti spornih predmetov - dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - drugačna dejanska in pravna podlaga - ista dejanska in pravna podlaga - uveljavitev predkupne pravice - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - sklenitev kupoprodajne pogodbe - vmesni ugotovitveni zahtevek
V primeru uveljavljanja več zahtevkov v isti tožbi zoper isto toženo stranko, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Kadar imajo zahtevki v tožbi različno podlago, pa se pristojnost določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (prvi in drugi odstavek 41. člena ZPP).