Prvi odstavek 192. člena ZPP določa samo vrstni red odločanja o zahtevkih, ne določa pa vrstnega reda njihovega obravnavanja. To z drugimi besedami pomeni, da sodišče odloča o zahtevku zoper eventualnega toženca le, če je tožbeni zahtevek zoper prvega toženca zavrnjen, vendar pa to ne pomeni, da sodišče ne more hkrati obravnavati obeh zahtevkov.
ZDOdv člen 27, 27/1. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/5.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo - umik prijavljene terjatve - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
Glede na pravila ZFPPIPP in predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic ter ob dejstvu, da je pravni interes za tožbo v predmetnem postopku izkazan v zakoniti napotitvi na pravdo s pravno veljavnim napotitvenem sklepom, v katerega ni bilo z ničemer poseženo, je pri tožeči stranki pravni interes za njen ugotovitveni tožbeni zahtevek še vedno izkazan in podan, zato zavrženje tožbe iz tega razloga ni bilo utemeljeno.
Gre za t.i. predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, katerega namen je, da se zaradi razbremenjevanja dela državnih odvetnikov, pa tudi sodišč in države kot potencialnega dolžnika, išče rešitev spornih razmerij že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu pa je bilo v konkretnem primeru zadoščeno že z interakcijo, ki je potekala v stečajnem postopku tožeče stranke skozi postopek preizkusa terjatev, ki se je izvedel po pravilih ZFPPIPP. Dejstvo, da tožeča stranka pred vložitvijo tožbe ni postopala v skladu z določbo 27. člena ZDOdv, zato v tem primeru ne more predstavljati razloga za zavrženje tožbe.
ZPP člen 224, 224/4, 274.. ZUP člen 87.. ZDSS-1 člen 70.
zavrženje tožbe - fikcija vročitve - rok za vložitev tožbe - zamuda roka
Tožnik je sam predložil Poizvednico Pošte Slovenije d. o. o., da je bilo Sporočilo o prispelem pismu dne 6. 12. 2019 puščeno v hišnem predalčniku. Isto izhaja iz same javne listine. Listina med drugim vsebuje opozorilo, da je pošiljko mogoče na pošti dvigniti vsak dan med delovnim časom, da 15-dnevni rok za prevzem pošiljke začne teči 7. 12. 2019, da bo po tem roku pisanje, v kolikor ne bo dvignjeno, puščeno v hišnem predalčniku ter podpis vročevalca. Edino pravilen je zato zaključek sodišča, da je pošiljka po pravilih o fikciji vročitve v skladu s 87. členom ZUP vročena 21. 12. 2019. Torej z iztekom 15-ega dne, ko bi jo tožnik v skladu s pravnim poukom lahko dvignil na pošti, in ne 13. 12. 2019, kot povsem nelogično ter protispisno navaja v pritožbi. To pa hkrati pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 20. 1. 2020 in ne 22. 1. 2020, kot zatrjuje pritožba. Dne 22. 1. 2020 priporočeno na pošto oddano tožbo, kar je po preteku 30 dnevnega roka iz 70. člena ZDSS-1, je zato lahko sodišče prve stopnje na podlagi 274. člena ZPP le zavrglo, saj prepozno vložene tožbe ni dopustno obravnavati po vsebini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00036835
ZNP člen 44. DZ člen 295. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-3. ZNP-1 člen 57.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za odvzem poslovne sposobnosti - nepravdni postopek - obvestilo sodišča o postopku - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zakonska ureditev - procesna predpostavka za odločanje - sposobnost biti stranka postopka
Sodišče odredi prekinitev postopka, če se je zoper stranko začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti.
Na podlagi določila 44. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki je prenehal veljati 15. 4. 2019, ko sta stopila v veljavo DZ in ZNP-1, je sodišče poslovno sposobnost odvzelo osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil ali iz drugega vzroka, ki je vplival na psihofizično stanje, niso bile sposobne skrbeti zase za svoje pravice in koristi.
V DZ in ZNP-1 instituta odvzem poslovne sposobnosti ni. Iz 295. člena prehodnih določb DZ pa sledi, da se šteje, da je oseba, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, postavljena pod skrbništvo, tako da ta oseba ne more samostojno opravljati nobenih pravnih poslov, za osebe, ki jim je bila delno odvzeta poslovna sposobnost v skladu z določbami ZNP, pa se šteje, da imajo položaj otroka, ki je že dopolnil petnajst let, če pristojni organ ni odločil drugače.
Z uveljavitvijo DZ in ZNP-1 v aprilu 2019 postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ni več posledica predhodnega odvzema poslovne sposobnosti. O postavitvi pod skrbništvo in o imenovanju skrbnika odloča sodišče.
Sodišče lahko že zaradi tega, ker mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj sposobnosti biti stranka in pravdno sposobnost kot procesni predpostavki, opravlja poizvedbe o izpolnjevanju le-teh. Na drugi strani pa so vsi državni organi, ki razpolagajo s potrebnimi podatki, te podatke dolžni posredovati tudi sodišču, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov.
povečanje osnovnega kapitala - odobreni kapital - izključitev prednostne pravice do novih delnic - prednostna pravica do novih delnic
Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.
ZŠtip-1 člen 2, 87, 87/1, 92, 99, 99/5.. ZS člen 3.. OZ člen 240.
vračilo štipendije - pravna praznina - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Šele po noveliranem 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1B, ki se je začel uporabljati za šolsko leto 2018/2019, štipendist ni dolžan vrniti štipendij, izplačanih za ponavljanje letnika iz upravičenih razlogov iz 1. odstavka 87. člena ne glede, ali je letnik uspešno zaključil ali ne. V 5. odstavku 99. člena ZŠtip-1 je šlo za pravno praznino, kot je pritožbeno sodišče že ugotavljalo v istovrstni zadevi, in jo zapolnilo z ustreznimi razlagalnimi argumenti. Poleg teleološke razlagalne metode je uporabilo tudi analogijo legis in argument a simili ad simile - sklepanje od podobnega na podobno, ko sta si neposredno normativno urejeni in neurejeni primer v bistvenih lastnostih podobna10. Ker ZŠtip-1 ni urejal oprostitve odgovornosti, če je do zamude v izpolnitvi obveznosti prišlo iz razlogov, ki jih štipendist ni mogel preprečiti, odpraviti niti se jim izogniti, je v skladu s 3. členom ZS uporabilo 240. člen OZ. Upoštevalo je, da je že v splošni določbi v 3. členu ZŠtip-1 višja sila definirana kot vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora dodeljevalca štipendij ali štipendista, ki enemu ali drugemu preprečuje izpolnitev obveznosti, ker dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvideti ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti. Službena odsotnost mentorja v času pred iztekom študijskega razmerja ob pravočasno oddani magistrski nalogi za zagovor zagotovo sodi v okoliščino iz 3. člena ZŠtip-1, ki je štipendist ne more odvrniti.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038914
ZZZDR člen 52. DZ člen 303. ZGD-1 člen 471, 480. SPZ člen 72. OZ člen 39, 40, 131, 190.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - pogodba o prenosu nepremičnin - prodaja nepremičnine - skupno premoženje - novo premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - prodaja nepremičnine gospodarski družbi - delitev skupnega premoženja - skupna lastnina zakoncev - poslovni delež zakonca v družbi - osnovni vložek - vir sredstev, s katerimi je bilo premoženje pridobljeno - predmet skupnega premoženja - pravna podlaga tožbenega zahtevka - neupravičena obogatitev - prenos nepremičnin - veljavnost pogodbe - izpodbojen pravni posel - slaba vera kupca - direktor družbe - izpodbijanje dobrovernosti - odsotnost pravne podlage - odškodninska podlaga - protipravnost ravnanja - ničnost pogodbe - nagib za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - odplačna pogodba - pridobitev poslovnega deleža - zmanjšanje premoženja - substanciranje navedb - opredelitev škode - pomanjkljive trditve - nesklepčnost trditev
Nekdanja zakonca niti po razvezi zakonske zveze ne smeta samostojno, torej brez soglasja drugega zakonca, razpolagati s skupnim premoženjem, pridobljenim v času njune zakonske skupnosti. Do delitve tega premoženja namreč zakonca z njim upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (prvi odstavek 52. člena ZZZDR). Skupno premoženje preneha šele z delitvijo. Dotlej v skladu z načelom realne subrogacije velja, da so vse stvari in pravice, ki jih (nekdanja) zakonca pridobita s skupnim premoženjem, njuna skupna last.
Ko je druga toženka prenesla sporni dve parceli na prvo toženko in se je ta v zemljiški knjigi vknjižila kot njuna lastnica, je skupna lastnina tožnika in druge toženke na tem premoženju prenehala, v skupno premoženje zakoncev pa je prešlo novo pridobljeno premoženje, ki ga predstavlja poslovni delež druge toženke v družbi (prvi toženki). Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1), je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev, če je bil osnovni vložek dan iz skupnega premoženja.
Družba je samostojni pravni subjekt z lastnim premoženjem (471. člen ZGD-1). Predmet skupnega premoženja zakoncev zato ne more biti lastninski delež na celotnem premoženju družbe ali na posameznih premoženjskih objektih, ki spadajo v premoženje družbe, pač pa samo udeležba v obliki poslovnega deleža (oziroma v obliki delnic).
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se zahteva soglasje drugega zakonca (52. člen ZZZDR). Po ustaljeni sodni praksi je v nasprotnem primeru takšen posel izpodbojen, ne pa ničen. Če se drugi zakonec z razpolaganjem ni strinjal, bo lahko dosegel razveljavitev posla, če bo dokazal, da je bil tretji (pridobitelj) v slabi veri. V konfliktu interesov med dobrovernim pridobiteljem in skupnim lastnikom, ki svoje pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, mora slednji prevzeti tveganje za neprimerno ravnanje drugega člana skupnosti. Šteje se, da tretji ni v dobri veri, kadar je vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika.
Znesek, na katerega meri tožnikov primarni zahtevek, ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev. Tudi ne gre za njuno skupno terjatev.
Ugotovljena dobrovernost prve toženke (družbe), na katero je druga toženka, bivša žena tožnika, prenesla nepremičnini, ki sta bili skupna last bivših zakoncev, predstavlja oviro za zatrjevano ničnost pogodbe o prenosu nepremičnin.
Če direktor prve toženke (družbe) ni vedel, da druga toženka (bivša tožnikova žena) nima tožnikovega soglasja za razpolaganje s spornimi nepremičninami, potem toženkama ni mogoče očitati, da je bil njun skupni namen izigrati tožnika in da sta obe pri sklepanju pogodbe ravnali nemoralno.
Druga toženka - tožnikova bivša žena je resda ravnala protipravno, ko je s spornimi parcelami razpolagala brez tožnikovega soglasja. A tožnikove trditve ne dajejo zadostne podlage za sklepanje o njegovem oškodovanju. Posplošeno sklicevanje, da je zaradi razpolaganja druge toženke prišlo do zmanjšanja skupnega premoženja, ne zadošča. Kot že navedeno, sta tožnik in druga toženka namesto spornih parcel pridobila poslovni delež v prvi toženki. Tožnik ne trdi, da je bil ta delež vreden manj kot parceli, ki sta predstavljali stvarni vložek v družbo.
sporazum o prenehanju obveznosti - izpolnitev tretjemu - nadomestna izpolnitev - trditveno in dokazno breme - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških
Trditveno in dokazno breme o prenehanju terjatve je skladno z določilom 212. člena ZPP na toženi stranki. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika.
Ker blagajniški prejemki potrjujejo prejem vsote denarja, ki je na njih navedena, tožena stranka le z nasprotno izpovedjo njenega prokurista, da denarja ob izdaji blagajniških prejemkov ni prejel ter da je blagajniške prejemke podpisal in izdal, ker jih je zakoniti zastopnik tožeče stranke potreboval za pridobitev subvencije, ne prepriča pritožbenega sodišča v resničnost trditev o obstoju zatrjevanega dogovora. Tožena stranka namreč ni predložila nobenega dokaza, ki bi lahko potrdil obstoj zatrjevanega dogovora, čeprav je prokurist tožene stranke, ko je bil zaslišan, zatrjeval, da le-ti obstajajo.
ZP-1 člen 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-8. ZVoz-1 člen 56, 56/8.
odmera sankcije pod mejo - posebne olajševalne okoliščine - specialni povratnik - globa za prekršek - prepoved reformatio in peius - sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odmera sankcije - glavna in stranska sankcija - finančna stiska
Predlagatelj postopka o prekršku, ki je na kraju kršitve obdolženemu zasegel osebni avtomobil, je v obdolžilnem predlogu prvostopenjskemu sodišču predlagal odvzem osebnega avtomobila v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZP-1, vendar pa prvostopenjsko sodišče predlagane stranske sankcije ni izreklo in je v izreku sodbe navedlo, da je bil zaseženi osebni avtomobil vrnjen lastnici. Obrazložitev prvostopenjske sodbe bi zato morala vsebovati razloge, zakaj sodišče predlagane stranske sankcije odvzema predmetov ni izreklo, česar pa ne vsebuje. Obrazložitev prvostopenjske sodbe zato v zvezi s tem nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, v kar pa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni posegalo, saj bi s tem ravnalo v škodo obdolženega oziroma bi kršilo načelo prepovedi reformatio in peius.
Poroštvena izjava je vsebovala zadostne podatke, da je obveznost vsebinsko mogoče identificirati oziroma razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, tudi teže in pomena posledic njegove zaveze.
Od povprečnega skrbnega človeka, ki je popolno poslovno sposoben, se pričakuje določena stopnja skrbnosti, in sicer da se seznani s tem, kar podpiše. Okoliščina, da toženec pogodb pred podpisom ni prebral, ne more biti upoštevna oziroma ga ne razbremenjuje prevzete obveznosti. Posledice takega malomarnega ravnanja mora toženec zato nositi sam in toženčevo malomarno ravnanje ne more imeti za posledico tožnikove obveznosti, da toženca o zapisanem seznani še ustno.
Tožnik je z ustrezno vročitvijo poskušal doseči, da bo toženec s pisanjem (odstopom od pogodbe) seznanjen, ni pa njegova dolžnost, da zagotovi dejansko seznanjenost toženca s pisanjem glede na to, da toženec pisanja ni dvignil.
DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040985
ZDen člen 51, 60, 60/1, 73. Navodilo za poslovanje v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo (1991) člen 23.
denacionalizacijski postopek - odškodnina v obliki obveznic - postopek za določitev odškodnine - odškodnina po ZDen - vrnitev podržavljenega premoženja v naravi - denacionalizacijski zavezanec - možnost sodelovanja v postopku - upravni postopek - sodelovanje v upravnem postopku - položaj stranke v denacionalizacijskem postopku - pravica do izjave - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo - ugotavljanje pogoja vzajemnosti - državljanstvo denacionalizacijskega upravičenca
V postopku po 73. členu ZDen mora sodišče presoditi, ali so izpolnjene vse predpostavke za priznanje odškodnine. Ena od teh je, da je upravičenec do te odškodnine zavezanec v postopku denacionalizacije, nadaljnji pa, da se iz njegovih sredstev vrne nepremičnina v naravi in da je to nepremičnino pridobil odplačno.
Ker v obravnavanem primeru upravni organ nasprotnemu udeležencu ni priznaval položaja stranke v delu upravnega postopka, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora, temveč le v delu postopka glede podstrešnega stanovanja, ni mogoč zaključek, da je imel nasprotni udeleženec konkretno možnost uresničiti svojo pravico do izjave v upravnem postopka v delu, ki se je nanašal na vrnitev poslovnega prostora.
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da je vezano na upravno odločbo, na podlagi katere je bil upravičencem vrnjen poslovni prostor. Zgolj v primeru, če ima stranka sodnega postopka v predhodnem upravnem postopku konkretno možnost sodelovanja oziroma konkretno možnost uresničitve svoje pravice do izjave, jo v njem izdana pravnomočna odločba zavezuje v sodnem postopku.
KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 37, 37/1, 38, 38/3.
stvarna pristojnost - žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev s tiskom - spor o pristojnosti - spor o stvarni pristojnosti
Zasebni tožilec obdolženima I. B. in B. H. očita, da sta preko svojih posrednikov s tiskom in lepljenjem plakata na naslovu stalnega in začasnega bivališča zasebnega tožilca raznašala neresnice. Tako torej vsebina plakata ni bila namenjena širši javnosti, temveč le zasebnemu tožilcu. Ob tem tudi beseda "tiskanje" ne predstavlja sredstva javnega obveščanja, temveč pomeni le tehnični način nastanka plakata, ki bi ga naj obdolženca lepila. Vse navedeno pa ne daje podlage za pravno opredelitev po strožji kvalifikaciji iz drugega odstavka 160. člena KZ-1, za katero je upoštevaje 1. točko prvega odstavka 25. člena ZKP določena pristojnost okrožnega sodišča.
Interes, da se na podlagi ustrezne tožbe v pravdi ugotovi, da je zakoniti dedič od zapustnice prejel darilo v višini 70.000,00 EUR, ki ga je potrebno vračunati v njegov (nujni) dedni delež, je lahko zgolj pritožničin, ki to zatrjuje oziroma uveljavlja.
DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00038416
ZIZ člen 270, 272. URS člen 56. DZ člen 7, 159, 161, 162, 162/1-4.
posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - največja korist otroka - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - restriktivno tolmačenje pojma težko nadomestljive škode - nastanek nepopravljive škode - nastanek težko popravljive škode - sprememba pravnomočne začasne odredbe - vzgoja in varstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
Pravica do stikov je v prvi vrsti pravica otroka. Namen stikov je v tem, da otrok preko stikov ohrani ali pridobi občutek čustvene navezanosti, medsebojne pripadnosti in povezanosti s staršem, s katerim ne živi.
V fazi postopka izdaje spremembe začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je primernejši za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana začasna odredba oziroma, če je odpadel razlog, zaradi katerega je bila izdana. Iz listin spisa dejansko izhaja, da je odpadlo kar nekaj stikov nasprotnega udeleženca s hčerjo, vendar kljub temu stiki še niso tako okrnjeni, da bi jo bilo potrebno začasno zaupati v varstvo in vzgojo nasprotnemu udeležencu.
ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - ugovori zoper sklep o dovolitvi izvršbe - ugovorni razlogi zoper sklep o izvršbi - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Za vložitev ugovora zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ.
ZLPP člen 3, 4, 4/1. ZZLPPO člen 6, 6/1. OZ člen 190, 190/1. ZMZPP člen 18, 18/1. Uredba o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (1993) člen 14.
lastninsko preoblikovanje podjetij - otvoritvena bilanca - vrednotenje postavk v računovodskih izkazih - skrito premoženje - nepremičnina v tujini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - neupravičena obogatitev
V primeru, ko je bila vrednost družbenega kapitala ugotovljena na podlagi cenitve podjetij po pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij, so Agenciji prezentirano premoženje predstavljala sredstva, ki so bila upoštevana v tej cenitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00036935
OZ člen 41, 41/1, 86. ZPP člen 80.
dedni dogovor - razveljavitev dednega dogovora - sposobnost razsojanja - pogodbena stranka - poslovna sposobnost - poslovna sposobnost stranke - zastopanje stranke - soglasje skrbnika za posebni primer
Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev pogodbe (prvi odstavek 41. člena OZ). Položaj, ko sklene pogodbo oseba, ki nima poslovne sposobnosti, in ko sklene pogodbo oseba, ki sicer ima poslovno sposobnost, nima pa sposobnosti razsojanja, je istovrsten. Taka pogodba sploh ne nastane oziroma je nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037562
SZ-1 člen 68, 71. ZPP člen 454, 454/1.
spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija upravnika - upravnik kot zastopnik - poravnava zapadlih obveznosti - zavezanec za plačilo - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dolžnost izvedbe naroka
Tožena stranka kot upravnik ni pasivno legitimirana, saj so zavezanci za plačilo računov etažni lastniki. Tožeča stranka bi zoper toženo lahko imela le odškodninski zahtevek, v kolikor slednja na zahtevo tožeče stranke ne bi posredovala podatkov o etažnih lastnikih, ki niso plačali opravljene storitve, ali če bi tožena stranka neupravičeno zadrževala plačana sredstva. Takšnega zahtevka ali navedb v tej smeri pa tožeča stranka ni podala.
fizična oseba - oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - premoženje, ki se ne upošteva - trditveno in dokazno breme
Na toženi stranki kot prosilcu za oprostitev plačila sodne takse je tako trditveno kot dokazno breme, da izkaže upravičene razloge, ki bi sodišču omogočali sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju pravno relevantnega materialnega položaja za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev sodnih taks. Zato bi morala tožena stranka konkretizirano navesti, katero je tisto premoženje s katerim ne more razpolagati, hkrati pa tudi, da te nezmožnosti razpolaganja ni zakrivila sama ali njeni družinski člani po lastni volji.