DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00037631
DZ člen 262, 262/1. ZNP-1 člen 57, 57/3, 62, 62/1, 66, 66/1, 66/2, 69, 69/1, 69/2. ZZK-1 člen 22, 40, 40/1, 40/1-8, 46.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - delno odvzeta poslovna sposobnost - načelo sorazmernosti - uradni pritožbeni preizkus - zmožnost razsojanja - omejitev pravic - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - časovna omejitev trajanja ukrepov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - postopek za odvzem poslovne sposobnosti, začet po uradni dolžnosti - nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti - zaznamba sklepa v zemljiški knjigi - vpis v evidenco
Sodišče druge stopnje pritrjuje nujnosti delne omejitve poslovne sposobnosti nasprotne udeleženke. Ker pa predstavlja ta institut omejitev človekovih pravic, ki stranki omogočajo samostojno odločanje o svojih pravicah in koristih ter samostojno oblikovanje svoje volje, je potrebno pravne posle, ki jih bo lahko opravljala le preko skrbnika, čim natančneje zapisati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 49, 51. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
odmera stroškov izvedenca - uporaba pravilnika - imenovanje izvedenca
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je v predmetni zadevi sodišče imenovalo sodnega izvedenca pred uveljavitvijo Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 84/2018 in se zato v skladu s 54. členom tega pravilnika za odmero plačila in povrnitev stroškov sodnemu izvedencu uporablja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013 in 50/2015).
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
ZKP člen 92, 92/2-1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037740
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 131.
sodna razveza - denarno povračilo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev prepovedi diskriminacije
Ugotovljena ravnanja: izključevanje tožnice iz delovnega procesa, ukinitev oddaljenega dostopa do serverja, neodrejanje dela, onemogočanje ustreznih informacij z delovnega področja tožnice, prepoved komunikacije sodelavcev s tožnico, enostranski preklic dela na domu, ki ni sledil prenehanju funkcije izvršne direktorice, predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu.
izvedenina - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - nagrada izvedencu za opravljeno delo - pravica izvedenca do nagrade za delo - pridobitev pravice do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo. Izvedenka je v konkretni zadevi izdelala pisno izvedensko mnenje in ga posredovala sodišču, v njem pa je odgovorila na vsa vprašanja, ki ji jih je zastavilo sodišče prve stopnje v sklepu o postavitvi izvedenca. Izvedenka je v celoti opravila delo, ki ji ga je naložilo sodišče. Po enotnem stališču sodne prakse pa pri presoji o tem ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem izvedenca strinjajo, prav tako ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve.
pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - okrajno sodišče - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ničnost pogodbe - redni pravdni postopek - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor, gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, na podlagi katerega se zahteva izbris spornih pravic iz zemljiške knjige in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa je spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Ker ima tožnica premoženje, ki je desetkrat višje kot je znesek sodne takse, ni podlage za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ali znižanje.
Za podaljšanje pripora po vloženi neposredni obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo pod točko 5 obrazložitve in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, ki naj bi ga storil zoper oškodovanko K. K..
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - heteroagresivnost - uporaba milejšega ukrepa
Ocena pacienta o lastnem stanju glede na njegovo diagnozo (bipolarna afektivna motnja) ne more imeti večje teže kot ocena neodvisnega strokovnjaka, ki ga določi sodišče.
Pacientka A. A. je do svojega stanja (bolezni in zdravljenja) popolnoma neuvidevna in nekritična, kar pomeni, da milejši ukrep (npr. možnost prostovoljnega zdravljenja) ni mogoč.
V konkretni zadevi so bili vsi prometni podatki pridobljeni na podlagi določb 149.b člena ZKP, prvostopenjsko sodišče pa je v izpodbijanem sklepu svoje razloge pravilno vezalo na sporočilo citirane ustavne odločbe v smeri, ki organom pregona in sodiščem nalaga merila oziroma pogoje, pod katerimi bi bil poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine iz prvega odstavka 38. člena Ustave še dopusten, zaradi česar je posledično pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu tudi glede sorazmernosti, ki jo prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljuje na podlagi teže kaznivega dejanja in nujnosti posega.
ZFPPIPP člen 5, 5/2, 121, 235, 235/2, 235/3. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3a, 4, 15. URS člen 14, 14/2, 155. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-8. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - rok za ugovor - zamuda roka za ugovor - epidemija - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - zadržanje teka roka - nujne zadeve - postopek prisilne poravnave - stečajni postopek - prepozna vloga
V primeru, da je stranka v stečajnem postopku v času trajanja ukrepov zamudila rok iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), sodišče pa odločitve še ni sprejelo, lahko to obravnava prepozno vlogo le, če stranka ob vložitvi vloge izkaže upravičen, z epidemijo povezan razlog za zamudo roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037905
ZPP člen 12, 495. OZ člen 627.
gospodarski spor majhne vrednosti - vodenje poslovnih knjig - ustni dogovor - vsebina dogovora - opravljanje storitev - plačilo opravljenih storitev - pisnost - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - prava neuka stranka - pouk neuki stranki
V izpodbijani sodbi je pravilno in popolno obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bila pogodba o vodenju poslovnih knjig sklenjena, četudi ni bila podpisana. Pravilno je pojasnjeno, da zakon za veljavnost take pogodbe ne predpisuje pisnosti, da je toženka takoj po sklenitvi pogodbe nekaj mesecev storitve plačevala in da je tožnica pogodbeno dogovorjena dela tudi opravljala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036948
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 369, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
kaznivo dejanje razžalitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - celovita dokazna ocena - napad na čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - objektivno žaljive besede - neenakopravno obravnavanje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Žaljivke „budalo, budalo noro, idiot“, (večkrat) izrečene skupaj z drugimi besedami v obravnavanih okoliščinah in na naveden način, pomenijo negativno sodbo o vrednosti zasebnega tožilca in niso takšne, da bi jih zasebni tožilec kot član sveta javnega zavoda bil dolžan trpeti.
Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da je toženec s tem, ko je o nesreči obvestil leasingodajalca in klicni center tožnice ter podal vse podatke v zvezi s prometno nesrečo, vozilom in svoje podatke, ter se na kraju nesreče zadržal več kot eno uro, dokazal, da ni zapustil kraja nesreče, ne da bi podal ustrezne podatke in je tudi dokazal, da je bil utemeljeno prepričan, da mu policije ni potrebno obvestiti.
Upoštevaje nadaljnje neizpodbijane ugotovitve, da se je toženec v naslednjih dneh po prometni nesreči zglasil pri ...ter pri njej uredil vse v zvezi z vozilom, izpolnil vse podatke in dokazal, kje se je nahajal pred nesrečo in po nesreči ter da je po nesreči ostal na kraju nesreče še več kot eno uro, je glede na vse te okoliščine, ki jih pritožba ne izpodbija, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da se toženec ni izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, da je dokazal s svojim ravnanjem, da ni preprečil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti, da je torej izpodbil domnevo alkoholiziranosti in ni kršil pogodbenih obveznosti v zvezi s sklenjenim zavarovanjem in zavezujočimi Pogoji AO-01/16 in Pogoji AK-01/16 ter tudi ni prekršil določb 7. člena ZOZP.
ZFPPIPP člen 399, 399/2-1, 399/3, 399/4, 400, 400/1, 400/2, 400/5.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za začetek postopka osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - absolutna ovira - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja
Ni na stečajnem sodišču, da presoja materialnopravno pravilnost vpisov v kazensko evidenco in preverja pravilnost datumov, ki so v kazenski evidenci vpisani.
Iz sedaj že ustaljene sodne prakse izhaja stališče, da je potrebno zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP presojati po objektivnih elementih, ki so podobna elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo. Določba 399. člena ZFPPIPP med kazniva dejanja, ki preprečujejo odpust obveznosti, določa (le) kazniva dejanja proti premoženju in gospodarstvu, vendar pri tem ni pomembna le uvrstitev kaznivega dejanja v poglavje kaznivih dejanj po KZ-1, temveč je relevantno tudi, ali ima kaznivo dejanje, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obstojen, posamezne elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu. Po presoji pritožbenega sodišča imata obe kaznivi dejanji, za kateri je bil dolžnik pravnomočno obsojen v konkretnem primeru, elemente kaznivega dejanja proti premoženju oz. gospodarstvu, saj gre (kot to navaja opis posameznega kaznivega dejanja) za proizvodnjo in promet prepovednih drog oziroma orožja, kar gotovo vsebuje objektivne elemente kaznivega dejanja proti premoženju in gospodarstvu.
stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - začetek stečajnega postopka - odškodninska terjatev
Pritožnik nima prav, ko navede, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je njegov predlog zavrnilo, ker je presojalo odškodninske predpostavke terjatve, ki naj bi predstavljala naknadno najdeno premoženje, saj za potrebe začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem tega ni treba in gre za prejudiciranje zahtevka. Pritožbeno sodišče soglaša s tem, da v predmetnem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti odškodninske terjatve, mora pa sodišča preveriti sklepčnost trditev.
URS člen 22, 26. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do izjave
Podlaga obravnavanega odškodninskega zahtevka je 26. člen Ustave RS, ki ureja odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ s svojim protipravnim ravnanjem, in sicer v povezavi s splošnimi pravili odškodninskega prava (določbami Obligacijskega zakonika). O tem in o dolžnostnem ravnanju sodnika je obširne razloge navedlo že sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pravilno je poudarilo (in se sklicevalo na stališče pravnih teoretikov), da je merilo za presojo protipravnosti ravnanja oziroma opustitve sodnika tisto ravnanje oziroma opustitev, ki nasprotuje običajni metodi dela in pravilom stroke (službenim dolžnostim). V točki 11 obrazložitve je tudi pravilno ocenilo, da je pri presoji, ali je VSL v odločbi III Cp 1912/2016 z dne 16. 11. 2016 (v zvezi z odločitvijo o stroških postopka z metodo izračuna po aritmetični sredini) ravnalo protipravno, treba ugotoviti, ali je nedopustno odstopilo od jasne zakonske norme (154. člena ZPP) in z uporabo te določbe povezane sodne prakse. Poudariti je treba, da ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se med drugim tudi z nerazumnim odstopanjem od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse oziroma z neuporabo povsem jasne določbe zakona ali (zaradi pristranskosti) namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (povzeto iz odločbe VSL III Cp 726/2014 z dne 1. 10. 2014).
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.
Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.