ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
ZP-1 člen 113a. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - utemeljen sum - elektronski alkotest - odklonitev strokovnega pregleda
Iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti in obdolžilnega predloga namreč izhaja, da se je obdolženec z rezultatom strinjal, ker pa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni hotel podpisati, mu je bil odrejen strokovni pregled, ki ga je odklonil. V takem primeru se šteje, da je z odklonitvijo strokovnega pregleda izrazil strinjanje z rezultatom preizkusa z elektronskim alkotestom.
ZKP člen 92, 92/2-1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.
Po ustaljenem stališču pritožbenega sodišča je ureditev po tarifni številki 15/1 c OT, ki predvideva, da se v zadevah opredeljenih pod tarifno št. 15/1 b, tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %, v neskladju z načelom varovanja delavca kot šibkejše stranke in specifično naravo delovnopravnih sporov. Ker naložitev plačila zvišanjih stroškov postopka delavcu temelji le na lastnosti ene stranke spora, in to delodajalca, je to v nasprotju z načelom enakosti. Po stališču pritožbenega sodišča bi zato v primeru uporabe določbe OT tar. št. 15/1 c o 100 % povišanju stroškov postopka v individualnih delovnih sporih v primeru, ko odvetnik zastopa delodajalca, prišlo do kršitve ustavno zagotovljenega načela enakosti, če bi moral delavec v primeru neuspeha nasprotni stranki (delodajalcu) povrniti dvojne stroške postopka zgolj zaradi lastnosti nasprotne stranke, ki je delodajalec.
ZKP člen 340, 340/1, 340/1 - 1. KZ-1 člen 220, 297.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - dokazna ocena izpovedi prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov
Obdolžencu je treba dati zadostno in primerno možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi takrat, ko je priča podala izjavo ali kdaj kasneje v postopku. V konkretnem primeru je bila ta pravica obdolženima S. in L. dana, saj je sodišče prve stopnje K. kot pričo zaslišalo v njuni navzočnosti na glavni obravnavi, obdolžencema pa je bila dana pravica postavljati mu vprašanja in dajati pripombe na njegove izjave. To, da se K. določenega dogajanja po lastnem zatrjevanju ni spomnil, pa ne pomeni posledice, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje.
zaščitena priča - tajni delavec - razkritje identitete policijskega sodelavca - konkretna in resna nevarnost
Pri svojih zaključkih je sodišče prve stopnje izhajalo iz izjav obeh na naroku zaslišanih tajnih delavcev in na podlagi teh sklepalo o stopnji njune ogroženosti v smislu citirane zakonske določbe. Gre za potencialno ogroženost obeh tajnih delavcev glede na okoliščine primera kot jih je ocenilo prvo sodišče, seveda pa o konkretni ogroženosti še ni mogoče sklepati, saj identiteta tajnih delavcev obtožencem še ni bila razkrita.
Za podaljšanje pripora po vloženi neposredni obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo pod točko 5 obrazložitve in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, ki naj bi ga storil zoper oškodovanko K. K..
pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - okrajno sodišče - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ničnost pogodbe - redni pravdni postopek - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor, gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, na podlagi katerega se zahteva izbris spornih pravic iz zemljiške knjige in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa je spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - heteroagresivnost - uporaba milejšega ukrepa
Ocena pacienta o lastnem stanju glede na njegovo diagnozo (bipolarna afektivna motnja) ne more imeti večje teže kot ocena neodvisnega strokovnjaka, ki ga določi sodišče.
Pacientka A. A. je do svojega stanja (bolezni in zdravljenja) popolnoma neuvidevna in nekritična, kar pomeni, da milejši ukrep (npr. možnost prostovoljnega zdravljenja) ni mogoč.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Ker ima tožnica premoženje, ki je desetkrat višje kot je znesek sodne takse, ni podlage za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ali znižanje.
izvedenina - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - nagrada izvedencu za opravljeno delo - pravica izvedenca do nagrade za delo - pridobitev pravice do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo. Izvedenka je v konkretni zadevi izdelala pisno izvedensko mnenje in ga posredovala sodišču, v njem pa je odgovorila na vsa vprašanja, ki ji jih je zastavilo sodišče prve stopnje v sklepu o postavitvi izvedenca. Izvedenka je v celoti opravila delo, ki ji ga je naložilo sodišče. Po enotnem stališču sodne prakse pa pri presoji o tem ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem izvedenca strinjajo, prav tako ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve.
ZFPPIPP člen 5, 5/2, 121, 235, 235/2, 235/3. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3a, 4, 15. URS člen 14, 14/2, 155. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-8. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - rok za ugovor - zamuda roka za ugovor - epidemija - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - zadržanje teka roka - nujne zadeve - postopek prisilne poravnave - stečajni postopek - prepozna vloga
V primeru, da je stranka v stečajnem postopku v času trajanja ukrepov zamudila rok iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), sodišče pa odločitve še ni sprejelo, lahko to obravnava prepozno vlogo le, če stranka ob vložitvi vloge izkaže upravičen, z epidemijo povezan razlog za zamudo roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036948
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 369, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
kaznivo dejanje razžalitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - celovita dokazna ocena - napad na čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - objektivno žaljive besede - neenakopravno obravnavanje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Žaljivke „budalo, budalo noro, idiot“, (večkrat) izrečene skupaj z drugimi besedami v obravnavanih okoliščinah in na naveden način, pomenijo negativno sodbo o vrednosti zasebnega tožilca in niso takšne, da bi jih zasebni tožilec kot član sveta javnega zavoda bil dolžan trpeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037905
ZPP člen 12, 495. OZ člen 627.
gospodarski spor majhne vrednosti - vodenje poslovnih knjig - ustni dogovor - vsebina dogovora - opravljanje storitev - plačilo opravljenih storitev - pisnost - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - prava neuka stranka - pouk neuki stranki
V izpodbijani sodbi je pravilno in popolno obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bila pogodba o vodenju poslovnih knjig sklenjena, četudi ni bila podpisana. Pravilno je pojasnjeno, da zakon za veljavnost take pogodbe ne predpisuje pisnosti, da je toženka takoj po sklenitvi pogodbe nekaj mesecev storitve plačevala in da je tožnica pogodbeno dogovorjena dela tudi opravljala.
V konkretni zadevi so bili vsi prometni podatki pridobljeni na podlagi določb 149.b člena ZKP, prvostopenjsko sodišče pa je v izpodbijanem sklepu svoje razloge pravilno vezalo na sporočilo citirane ustavne odločbe v smeri, ki organom pregona in sodiščem nalaga merila oziroma pogoje, pod katerimi bi bil poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine iz prvega odstavka 38. člena Ustave še dopusten, zaradi česar je posledično pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu tudi glede sorazmernosti, ki jo prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljuje na podlagi teže kaznivega dejanja in nujnosti posega.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 7/2, 8, 37, 472. ZIZ člen 270. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - huda malomarnost - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - vodenje poslov družbe - upravičenje za zastopanje - preusmeritev poslovanja na drugo osebo - prenos dejavnosti na by pass podjetje - presoja premoženjskopravnih razmerij v zunajzakonski skupnosti - presoja subjektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve - konkretna utemeljitev nevarnosti
Pravna teorija in sodna praksa sta enotni v stališču, da gre pri institutu spregleda pravne osebnosti za izjemo od temeljnega načela, po katerem družbeniki kapitalskih družb ne odgovarjajo za obveznosti družbe in predstavlja pravno podlago za uveljavitev odgovornosti družbenikov za družbene obveznosti. Splošna predpostavka za uveljavitev takšne odgovornosti je zloraba pravne osebe, saj je zloraba temelj in bistveni razlog za spregled v vseh primerih. Gre za ravnanja, s katerimi družbeniki dosegajo svoje interese in koristi ter morajo izpolnjevati objektivne in subjektivne elemente, predpisane v zakonu. Pojem "zloraba družbe kot pravne osebe" je nedoločen pravni pojem (pravni standard), ki ga je treba v vsakem posamičnem primeru napolniti z ugotovitvijo vseh relevantnih okoliščin. Za izpolnitev standarda zlorabe pa se ne zahteva (obarvani) naklep drugemu škodovati, marveč zadošča že nižja stopnja krivde (vsaj huda malomarnost).
Glede na navedeno je potrebno pri vsakem družbeniku posebej in individualno presojati subjektivne sestavine spregleda, saj gre za njegovo subjektivno odgovornost, in sicer namen, vedenje ali dolžnost vedenja ter hkrati upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na odgovornost zlasti stopnjo vključenosti družbenika v gospodarjenje družbe, vpliv družbenika na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, koliko je bil družbenik seznanjen z gospodarjenjem družbe, kakšen je bil sploh interes družbenika za sodelovanje v družbi (zgolj udeležba zaradi dobička, aktivna udeležba pri upravljanju ali poslovodstvu) ter ali je družbenik pridobil koristi iz družbe na nenavaden način.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00056943
KZ-1 člen 135, 135/1, 314, 314/2.
ustavitev kazenskega postopka - kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - zakonski znaki - načrtovanje nevarnega dejanja - kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo
Načrtovanje nevarnega dejanja mora biti namreč izkazano z vnaprej določenim zaporedjem dejanj, katerih namen je doseganje določenega cilja, biti mora konkretno in zaznavno v zunanjem svetu. Teh pogojev opisano ravnanje ne izpolnjuje. Prav tako objektivno ne daje vtisa resnosti grožnje, saj glede na okoliščine, zlasti način podajanja (javno izražanje), nedoločene naslovnike in odsotnost vsakršne konkretne manifestacije poziva, objektivno ne vodi v ogroženost drugega.
ZPP člen 319. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 399, 399/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - odločitev o pritožbi - vročitev sklepa - pravnomočnost odločitve - nastop pravnomočnosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja pa je, da se dolžniku odpustijo obveznosti. Če je predlog za odpust obveznosti dolžniku pravnomočno zavrnjen, s tem ni več pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja, saj v tem primeru eden od namenov vodenja postopka osebnega stečaja ne bi bil dosežen. Ob hkratni ugotovitvi sodišča, da iz končnega poročila izhaja, da ni stečajne mase, kar pomeni, da se ne bi dosegel niti drugi namen vodenja postopka osebnega stečaja, to je poplačilo upnikov, je pritožbeno izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.
Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
URS člen 22, 26. ZPP člen 154, 154/2, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države za delo sodnika - protipravnost ravnanja sodnika - pravica do izjave
Podlaga obravnavanega odškodninskega zahtevka je 26. člen Ustave RS, ki ureja odgovornost države za škodo, ki jo povzroči državni organ s svojim protipravnim ravnanjem, in sicer v povezavi s splošnimi pravili odškodninskega prava (določbami Obligacijskega zakonika). O tem in o dolžnostnem ravnanju sodnika je obširne razloge navedlo že sodišče prve stopnje v točki 9 obrazložitve izpodbijane sodbe. Pravilno je poudarilo (in se sklicevalo na stališče pravnih teoretikov), da je merilo za presojo protipravnosti ravnanja oziroma opustitve sodnika tisto ravnanje oziroma opustitev, ki nasprotuje običajni metodi dela in pravilom stroke (službenim dolžnostim). V točki 11 obrazložitve je tudi pravilno ocenilo, da je pri presoji, ali je VSL v odločbi III Cp 1912/2016 z dne 16. 11. 2016 (v zvezi z odločitvijo o stroških postopka z metodo izračuna po aritmetični sredini) ravnalo protipravno, treba ugotoviti, ali je nedopustno odstopilo od jasne zakonske norme (154. člena ZPP) in z uporabo te določbe povezane sodne prakse. Poudariti je treba, da ustaljena sodna praksa s protipravnostjo razume (le) kvalificirano stopnjo napačnosti oziroma kršitve, ki so zavestne, namerne in očitne, kažejo pa se med drugim tudi z nerazumnim odstopanjem od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene sodne prakse oziroma z neuporabo povsem jasne določbe zakona ali (zaradi pristranskosti) namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno sodno prakso (povzeto iz odločbe VSL III Cp 726/2014 z dne 1. 10. 2014).