spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - podjemna pogodba - stroški popravila - stvarne napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče vezano, dokazno oceno sodišča prve stopnje pa je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa nista dovoljena pritožbena razloga v postopku v sporu majhne vrednosti.
Toženec je z uveljavljanjem napak šele v tej pravdi zamudil vse predvidene roke iz 633. in 634. člena OZ.
ZOFVI člen 109, 109/6.. ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 200, 200/3.
transformacija pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo
Šesti odstavek 109. člena ZOFVI določa, da se lahko delovno razmerje sklene s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, za dobo največ enega leta, če nihče od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela. Glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz pogodbe o zaposlitvi in ki mu toženka v pritožbi ne oporeka, je bila ta pogodba sklenjena za več kot eno leto. To pa pomeni, da ni bila sklenjena zakonito. Tako se je transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1), tožniku pa s potekom druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas delovno razmerje pri toženki ni zakonito prenehalo.
ZKP člen 340, 340/1, 340/1 - 1. KZ-1 člen 220, 297.
pravica do obrambe - pravica do zaslišanja obremenilne priče - dokazna ocena izpovedi prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izvajanje dokazov
Obdolžencu je treba dati zadostno in primerno možnost poklicati in zaslišati obremenilne priče bodisi takrat, ko je priča podala izjavo ali kdaj kasneje v postopku. V konkretnem primeru je bila ta pravica obdolženima S. in L. dana, saj je sodišče prve stopnje K. kot pričo zaslišalo v njuni navzočnosti na glavni obravnavi, obdolžencema pa je bila dana pravica postavljati mu vprašanja in dajati pripombe na njegove izjave. To, da se K. določenega dogajanja po lastnem zatrjevanju ni spomnil, pa ne pomeni posledice, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje.
zaščitena priča - tajni delavec - razkritje identitete policijskega sodelavca - konkretna in resna nevarnost
Pri svojih zaključkih je sodišče prve stopnje izhajalo iz izjav obeh na naroku zaslišanih tajnih delavcev in na podlagi teh sklepalo o stopnji njune ogroženosti v smislu citirane zakonske določbe. Gre za potencialno ogroženost obeh tajnih delavcev glede na okoliščine primera kot jih je ocenilo prvo sodišče, seveda pa o konkretni ogroženosti še ni mogoče sklepati, saj identiteta tajnih delavcev obtožencem še ni bila razkrita.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - dovoljenost pritožbe - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
S pritožbo izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča ne predstavlja sklepa, s katerim bi bila storilkina zahteva za sodno varstvo zavržena, saj gre za sodbo, s katero je sodišče vsebinsko odločilo o storilkini zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa z dne 10. 2. 2020. Slednji sklep pa ne predstavlja vsebinske odločitve o prekršku, saj je z njim bila zavržena napoved zahteve za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bipolarna afektivna motnja - izvedenec psihiatrične stroke - heteroagresivnost - uporaba milejšega ukrepa
Ocena pacienta o lastnem stanju glede na njegovo diagnozo (bipolarna afektivna motnja) ne more imeti večje teže kot ocena neodvisnega strokovnjaka, ki ga določi sodišče.
Pacientka A. A. je do svojega stanja (bolezni in zdravljenja) popolnoma neuvidevna in nekritična, kar pomeni, da milejši ukrep (npr. možnost prostovoljnega zdravljenja) ni mogoč.
pristojnost v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah - okrajno sodišče - izbrisna tožba - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ničnost pogodbe - redni pravdni postopek - razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v predmetni zadevi ne gre za gospodarski spor, gre za spor zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe, na podlagi katerega se zahteva izbris spornih pravic iz zemljiške knjige in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, kar pa je spor o stvarnih pravicah na nepremičnini.
Za podaljšanje pripora po vloženi neposredni obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni podatki in dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V pritožbeno izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo pod točko 5 obrazložitve in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da je obdolženec še vedno utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1, ki naj bi ga storil zoper oškodovanko K. K..
izvedenina - nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo - nagrada izvedencu za opravljeno delo - pravica izvedenca do nagrade za delo - pridobitev pravice do nagrade - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pomanjkljivo izvedensko mnenje - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Izvedenec pridobi pravico do nagrade takrat, ko opravi svoje delo. Izvedenka je v konkretni zadevi izdelala pisno izvedensko mnenje in ga posredovala sodišču, v njem pa je odgovorila na vsa vprašanja, ki ji jih je zastavilo sodišče prve stopnje v sklepu o postavitvi izvedenca. Izvedenka je v celoti opravila delo, ki ji ga je naložilo sodišče. Po enotnem stališču sodne prakse pa pri presoji o tem ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem izvedenca strinjajo, prav tako ne, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo izvedenčeve ugotovitve.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila takse - pogoji za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Ker ima tožnica premoženje, ki je desetkrat višje kot je znesek sodne takse, ni podlage za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo ali znižanje.
V konkretni zadevi so bili vsi prometni podatki pridobljeni na podlagi določb 149.b člena ZKP, prvostopenjsko sodišče pa je v izpodbijanem sklepu svoje razloge pravilno vezalo na sporočilo citirane ustavne odločbe v smeri, ki organom pregona in sodiščem nalaga merila oziroma pogoje, pod katerimi bi bil poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine iz prvega odstavka 38. člena Ustave še dopusten, zaradi česar je posledično pritrditi razlogom v izpodbijanem sklepu tudi glede sorazmernosti, ki jo prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljuje na podlagi teže kaznivega dejanja in nujnosti posega.
ZFPPIPP člen 5, 5/2, 121, 235, 235/2, 235/3. ZS člen 83, 83/2, 83/2-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/1, 3a, 4, 15. URS člen 14, 14/2, 155. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (2020) točka 2, 2-8. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
postopek osebnega stečaja - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - ugovor dolžnika - rok za ugovor - zamuda roka za ugovor - epidemija - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - ukrepi v sodnih zadevah - tek rokov - zadržanje teka roka - nujne zadeve - postopek prisilne poravnave - stečajni postopek - prepozna vloga
V primeru, da je stranka v stečajnem postopku v času trajanja ukrepov zamudila rok iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19), sodišče pa odločitve še ni sprejelo, lahko to obravnava prepozno vlogo le, če stranka ob vložitvi vloge izkaže upravičen, z epidemijo povezan razlog za zamudo roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00037905
ZPP člen 12, 495. OZ člen 627.
gospodarski spor majhne vrednosti - vodenje poslovnih knjig - ustni dogovor - vsebina dogovora - opravljanje storitev - plačilo opravljenih storitev - pisnost - odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - prava neuka stranka - pouk neuki stranki
V izpodbijani sodbi je pravilno in popolno obrazloženo, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da je bila pogodba o vodenju poslovnih knjig sklenjena, četudi ni bila podpisana. Pravilno je pojasnjeno, da zakon za veljavnost take pogodbe ne predpisuje pisnosti, da je toženka takoj po sklenitvi pogodbe nekaj mesecev storitve plačevala in da je tožnica pogodbeno dogovorjena dela tudi opravljala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00036948
KZ-1 člen 158, 158/1. ZKP člen 369, 371, 371/1, 371/1-11, 373, 386.
kaznivo dejanje razžalitve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - celovita dokazna ocena - napad na čast in dobro ime - negativna vrednostna sodba - objektivno žaljive besede - neenakopravno obravnavanje - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije
Žaljivke „budalo, budalo noro, idiot“, (večkrat) izrečene skupaj z drugimi besedami v obravnavanih okoliščinah in na naveden način, pomenijo negativno sodbo o vrednosti zasebnega tožilca in niso takšne, da bi jih zasebni tožilec kot član sveta javnega zavoda bil dolžan trpeti.
vročitev s fikcijo - zamuda roka za pritožbo - vrnitev v prejšnje stanje
Pritožbeno navedbo, da pritožnica „zaradi izrednih razmer pritožbe ni mogla poslati prej“ je pritožbeno sodišče najprej presojalo skozi določila instituta vrnitve v prejšnje stanje. Po določilu 116. členu ZPP sodišče stranki takrat, kadar zamudi rok za opravo kakšnega dejanja in zato izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi kasneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Razlog za vrnitev v prejšnje stanje mora torej predlagatelj obrazložiti. Ker pa tega pritožnica ni storila, pritožbeno sodišče njene pritožbe ni moglo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Iz podatkov v sodnem spisu še izhaja, da sta tožnika šele v svoji zaključni besedi (ko je bil njun dokazni predlog za zaslišanje strank že zavrnjen), trdila, da bi izvedba dokaza z zaslišanjem strank bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, da tožeča stranka pozna pisavo pokojnega očeta, da je že na prvi vpogled kopije sporne oporoke takoj ugotovila, da nobena pisava ne ustreza pisavi pokojnega očeta, niti njegov podpis, da bi pravdni stranki povedali, da niti uporabljene besede niti oče ne bi nikoli napisal tako obsežnega teksta, kot je napisan na sporni oporoki.
Po presoji pritožbenega sodišča sta tožnika trditve o značilnostih pisanja in pisave pokojnika ter konkretne navedbe, da bi o teh lahko izpovedala in bi s svojim zaslišanjem bistveno pripomogla k razjasnitvi zadeve, podala prepozno.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - rok za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - začetek teka roka za plačilo sodne takse - nov tek roka - opozorilo stranki - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Iz povratnice je razvidno, da je toženka sklep Višjega sodišča prejela dne 11. 4. 2019. V drugem odstavku izreka tega sklepa je izrecno navedeno, da začne petnajstdnevni rok za plačilo takse odmerjene s plačilnim nalogom z dne 9. 10. 2018, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Torej ne drži pritožbena navedba, da toženka na začetek novega teka roka za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ni bila opozorjena.
materialno procesno vodstvo - pravočasnost navedb in dokazov
Glede na navedbe tožnika, podane do prvega naroka, ki res niso bile zadostne (v tem kontekstu ne drži trditev toženke s prvega naroka za glavno obravnavo, da je na tožnikove nepopolne navedbe opozorila sama še preden je sodišče slednjemu na prvem naroku dalo rok za njihovo dopolnitev), je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen), katerega namen je, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ter dopolnijo dokazila, na ta način pa doseže pravičnejši zaključek postopka ter večja sprejemljivost sprejete odločitve, tožniku pravilno dopustilo, da v določenem roku svoje navedbe dopolni, nasprotna stranka pa nato po prejemu njegove vloge v nadaljnjem (istem) roku nanje odgovori. Res je, da bi lahko sodišče od tožnika dopolnitev navedb zahtevalo na prvem naroku in mu ne bi dalo (posebnega) roka za dopolnitev navedb (to za toženko ne bilo sporno, saj bi bilo v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP), vendar pa ta okoliščina v obravnavani zadevi glede na sedaj veljavni tretji odstavek 286. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranke (med drugim) tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, ni odločilna. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP bi se moral slednji najkasneje na prvem naroku izreči o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke v zvezi z uveljavljenim pobotnim ugovorom. Ker tega ni storil, svojega ravnanja tudi ni opravičil, njegove kasnejše navedbe v tej smeri, ne glede na določbo tretjega odstavka 286. člena ZPP, niso dopustne.
postopek poenostavljene prisilne poravnave - dopolnitev predloga - posojilo družbenika družbi - seznam navadnih terjatev
Družbeniki sicer samostojno odločajo, kako bodo financirali družbo in to velja tudi v kriznem obdobju, kar pomeni, da možnost dati posojilo tudi v takem položaju ni izključeno. Vendar v kriznem obdobju prevzame s tem družbenik določeno tveganje. Če bo posojilo zadoščalo za rešitev krize, bo verjetno imel priložnost, da mu posojilo družba vrne. Če pa bo družba prišla v stečaj ali prisilno poravnavo, pa bodo veljale posledice 498. člena ZGD-1. Kdaj se družba nahaja v času, ko bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki zagotoviti družbi lastni kapital oziroma kdaj se družba nahaja v kritičnem gospodarskem položaju je pravni standard, ki ga je v vsakem konkretnem primeru potrebno ustrezno zapolniti.
Glede na dopolnitev, ki jo je ponudil dolžnik, sodišče prve stopnje tako ni moglo presoditi ekonomsko finančne situacije dolžnika v trenutku prejema posojil s strani posameznih družbenikov, to je tistih terjatev, ki jih je predlagatelj vključil v seznam navadnih terjatev.