CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00036819
DZ člen 1. Zakon za semejstvoto (Družinski zakon, Makedonija, 2013) člen 179, 194. ZPP člen 7, 212.
določitev preživnine za otroka - postopek z mednarodnim elementom - dolžnost staršev preživljati otroka - tujec - starejši mladoletnik - uporaba tujega prava - makedonsko pravo - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe mladoletnega otroka - nekonkretiziran ugovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - odsotnost trditev
Ker sta pravdni stranki državljana Republike Severne Makedonije in sta tam tudi sklenila zakonsko zvezo, je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini preživninske obveznosti, ki ji toženec sicer oporeka, izhajalo iz določb Zakona za semejstvoto. Po določbi 179. člena citiranega zakona so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke, določba 194. člena istega zakona pa sodišču nalaga, da pri odločanju o višini preživnine upošteva premoženje preživninskega zavezanca, delovno sposobnost, možnost zaposlitve, zdravstveno stanje in druge okoliščine, od katerih je odvisna ocena njegovih potreb. Na otrokovi strani pa upošteva njegovo starost in potrebe njegovega šolanja. Kot prispevek k preživljanju otroka pa šteje tudi delo in skrb tistega starša, kateremu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo.
Sodišče odloča na podlagi trditev in izvedenih dokazov. Ugovori glede preživninskih postavk/življenjskih potreb otroka so spadali v toženčevo trditveno in dokazno breme. Toženec je bil dolžan navesti minimum tistih dejstev, ki substancirajo njegove ugovore. Temu pa ni zadostil. Zato so neutemeljeni vsi njegovi pritožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem mesečnih potreb mld. A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037910
ZPP člen 189, 189/4. ZNP-1 člen 25, 26, 42.
zavrženje predloga - sprememba sodne poravnave - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - sprememba odločbe o stikih med starši in otroki - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - litispendenca - učinek litispendence - obstoj pravde - umik predloga - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti - nadaljevanje postopka na predlog stranke - predlog za začasno odredbo
V skladu z določbo 25. člena ZNP-1 lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Vendar pa lahko vsak udeleženec v 15 dneh od dneva, ko je bil obveščen o umiku, predlaga nadaljevanje postopka. V postopku, ki se lahko začne po uradni dolžnosti, pa sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi (26. člen ZNP-1).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126, 145, 146, 146/2.
seznam izvršilnih naslovov - izvršljivost - absolutno zastaranje
Pritožba ne zatrjuje, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ne izpolnjuje zahtev povzete zakonske dikcije, prav tako to ne izhaja iz spisovnih podatkov (vpogled v l. št. 5-38 spisa), pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da predloženi seznam izvršilnih naslovov dolžniku ni bil nikoli vročen pa ob dejstvu, da iz določb ZDavP-2 ne izhaja, da bi seznam izvršilnih naslovov moral biti dolžniku vročen, na zaključek o obstoju izvršilnega naslova ne more vplivati. Na tem mestu je pojasniti, da seznam izvršilnih naslovov ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam kot zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni.
ZPP člen 443, 443/1, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 131.
spor majhne vrednosti - povrnitev materialne škode - višina škode - restitucija - civilni delikt - odstranitev dreves - lesna masa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni podal trditev o restituciji, temveč o denarni odškodnini za uničeno stvar; zato sodišče prve stopnje stroškov restitucije ne bi smelo prisoditi. Gre za drugo obliko škode, drug način odmene premoženjskega prikrajšanja in ne za vprašanje, ali je tožnik podal zadosti trditev o posameznih postavkah škode. V odškodninskih zahtevkih mora trditvena podlaga tožnika obsegati vse postavke t. i. civilnega delikta (nedopustno škodno dejstvo, škoda, vzročna zveza in protipravnost), pri čemer je tožnik kot škodo, katere povračilo zahteva, zatrjeval izgubo lesne mase polomljenih dreves.
zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - odstranitev premičnih stvari - motenje posesti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da predlagatelja nista izkazala z verjetnostjo potrebnega pogoja, to je nastanka težko nadomestljive škode.
Pravno odločilna pa je ugotovitev, da sta tožnika sama zatrjevala, da imata po nepremičnini parc. št. 198/30 do svojih nepremičnin omogočen dostop peš, torej je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne držijo njune trditve, da jima je toženec popolnoma preprečil, oziroma jima onemogočil dostop do njunih nepremičnin.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršitvene oblike dejanja - uporaba predrugačene listine kot prave
Zakonska inkriminacija ponarejanja listin namreč služi varovanju pravne dobrine varnosti in zanesljivosti pravnega prometa, katerega specifičen segment je zanesljivost listine kot dokaza v pravnem prometu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037432
ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 19-3. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 9, 9/1, 9/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 216, 216/2.
sprememba odločitve o pravdnih stroških - odmera pravdnih stroškov v odškodninskih zadevah - uspeh strank v pravdi - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni stroški - pravica do povračila odvetniških stroškov - spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - povračilo potnih stroškov - stroški kilometrine - odločanje po prostem preudarku - nagrada za sestavo vloge - obrazložena vloga - plačilo odškodnine
Pri odmeri 2 % materialnih stroškov bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati polno vrednost odvetniške storitve, ne pa le polovične nagrade. Na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdv so odvetniki dolžni trpeti redukcijo plačila za svoje delo, torej odvetniško storitev, ne pa tudi za izdatke za stranko po 11. členu OT.
Metoda ločenega vrednotenja uspeha strank po temelju in po višini je uporabljiva v postopkih, kjer mora stranka bistveno več napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno in posebno premoženje zakoncev - pridobivanje skupnega premoženja - izpodbijanje domneve o enakih deležih - izločitev sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - izločitveni razlog - odklonitveni razlog za izločitev - dvom v nepristransko sojenje - procesno vodstvo - očitno neutemeljena zahteva - pravica stranke do izjave v postopku - pravica do obrambe v postopku - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - nezatrjevana dejstva - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - načelo enakopravnega obravnavanja strank - dokazni predlogi - dokazna ocena
Ustaljeno in enotno stališče sodne prakse je, da izločitveni razlog ne more biti strankino nestrinjanje s sodnikovimi odločitvami in vodenjem postopka, morebitne kršitve določb postopka, napačna uporaba materialnega prava ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje.
Stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi ne vsebuje ugovora nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju, ki mora biti uveljavljan obrazloženo in določno, je Vrhovno sodišče RS v zadevi II Ips 163/2017 relativiziralo oziroma preseglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00037857
ZPP člen 108, 108/1, 337, 337/1, 355, 355/1. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - upokojenec - preživnina za otroka - plačevanje preživnine - pravočasne navedbe - poziv k dopolnitvi predloga - dovoljena pritožbena novota - potrdilo o plačilu - preuranjena odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nezmožnost preizkusa odločbe - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Tožnik je pravočasno navajal, da plačuje preživnino in o tem predložil odločbo CSD o zadnjem zvišanju preživnine. Če bi sodišče menilo, da dvomi v plačevanje preživnine, bi moralo tožnika pozvati, naj to dokaže.
uporabnina - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - souporaba - sodediči - nevzdržne razmere za skupno bivanje
Ni utemeljen toženčev očitek, usmerjen zoper višino prisojene uporabnine, češ da je uporabljal le določeno površino v hiši, za katero je preračunal, da ustreza njegovemu deležu. V tem konkretnem primeru je treba oceniti, da je ta dejanska okoliščina enako nepomembna kot izročitev ključev, ker je ustvarjala le videz možnosti souporabe. Ta je bila dejansko nemogoča zaradi izjemno sovražnih in napetih odnosov med dediči in tedaj še med toženko (toženčevo materjo), nekdanjo ženo zapustnika.
Primere, ko nekdo uporablja tujo stvar v svojo korist (tudi če solastnik ali kdo drug z njegovim dovoljenjem stvar uporablja v večjem obsegu, kot znaša njegov delež), ureja 198. člen OZ (prej enako ZOR), ki določa, da lahko imetnik stvari zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. To določbo je treba razumeti v povezavi s splošnim pravilom o neupravičeni pridobitvi, ki je urejena v 190. člen OZ, na katerega se je pravilno oprlo tudi prvostopenjsko sodišče. Ta določa, da mora tisti, ki je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ZPP člen 164, 245, 245/2, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 48/1, 48/1-2, 51, 51/2, 51/2-4.
izvedensko delo - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povišanje nagrade - nagrada in stroški cenilca - sprememba izpodbijane odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - pritožbeni stroški
Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj šteje, da je imela tožnica pred sklenitvijo pogodbe dovolj informacij, ki so ji omogočale sprejem svobodne ekonomske odločitve ter da je bila poslovna praksa toženke ustrezna in ni bistveno izkrivljala ekonomskega obnašanja povprečnega potrošnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00037645
OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZASP člen 81, 81/1, 156, 156/3. ZKUASP člen 44, 44/5, 45, 45/3. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 267.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - avtorsko nadomestilo - varstvo avtorskih pravic - kolektivno upravljanje avtorske pravice - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena obogatitev - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - običajno plačilo - licenčna analogija - pogodbeno dogovorjena cena - tarifa SAZAS - zastaranje - občasna terjatev - sklepčnost tožbe - deljiva terjatev - enotna sodna praksa - obrazloženost sodbe - pravni standard - metoda izračuna - tek zakonskih zamudnih obresti - zastaranje zamudnih obresti
Čeprav tožnik nadomestilo obračunava na mesečna časovna obdobja, ne gre za občasno terjatev, pri kateri bi bil prehod koristi (in s tem trenutek, ko lahko tožnik uveljavlja zahtevek) vezan na mesečno obdobje (avtorske pravice niso bile predmet pogodbenega prenosa, ob katerem bi bilo predvideno mesečno plačilo avtorskega honorarja).
Tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del (le plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v TV programih, ne pa v TV in RA programih skupaj), ni nesklepčna.
Obrazloženost izpodbijane sodbe je treba presojati v luči dejstva, da je bilo nadomestilo za uporabo avtorskega dela v času izdaje sodbe pravni standard, v zvezi s katerim je obstajala ustaljena sodna praksa, oziroma da je sodišče prve stopnje ta pravni standard napolnilo z vsebino, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse.
Zaradi načela odplačnosti v avtorskem pravu neobstoj veljavne tarife ni razlog za zavrnitev zahtevka. Če tarifa ni določena sporazumno in če je tudi ne določi Svet za avtorsko pravo, mora nastalo pravno praznino zapolniti sodišče.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037638
KZ-1 člen 191, 191/1, 192, 192/1.. ZKP člen 355, 355/2.. ZPND člen 2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - družinska skupnost - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - dokazna ocena izpovedi prič
Zagovornica tudi neutemeljeno navaja, da ni bila podana družinska skupnost med obdolžencem in oškodovanko K.G., ker slednja od 15. leta naj ne bi živela doma. Obstoj družinske skupnosti je namreč vprašanje dejanske narave, odvisno od vsakokratne presoje vseh konkretnih okoliščin posameznega primera, za presojo teh okoliščin pa je treba upoštevati določbo 2. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND). Osebe, ki sestavljajo družinsko skupnost iz 191. člena KZ-1, so družinski člani, kot jih določa 2. člen ZPND, mednje pa je uvrščen tudi otrok zakonca, pri čemer skupno gospodinjstvo ali ekonomska skupnost nista odločilni okoliščini za presojo obstoja družinske skupnosti.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 13, 13/1. ZPP člen 154, 358, 358-5.
izpodbijanje odločitve o stroških postopka - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov - čas odločanja o pravdnih stroških - oprava procesnih dejanj - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sklepa
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo 3. 4. 2020, ko je že veljala spremenjena Odvetniška tarifa in je vrednost točke znašala 0,60 EUR. Pri tem ni bistveno, da so bila nekatera procesna dejanja opravljena pred uveljavitvijo spremembe Odvetniške tarife. Bistven je čas odločanja sodišča o stroških postopka, takrat je nastala terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4, 116, 116/1.. ZZRZI člen 40, 40/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - invalidnost - možnost druge zaposlitve
Delodajalec je z razlogom za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti dokončno seznanjen šele ob vročitvi soglasja komisije, ki preveri pogoje za odpoved, ob tem pa predvsem tudi možnost druge zaposlitve. Zato se kot relevantno obdobje za presojo, ali je delodajalec delavcu lahko ponudil delovno mesto, ki bi ustrezalo njegovim omejitvam, lahko upošteva le obdobje od prejema mnenja komisije, in ne morebiti čas od takrat, ko se je delodajalec seznanil z odločitvijo ZPIZ o invalidnosti delavca.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00037740
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 118, 118/1, 118/2.. OZ člen 131.
sodna razveza - denarno povračilo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - kršitev prepovedi diskriminacije
Ugotovljena ravnanja: izključevanje tožnice iz delovnega procesa, ukinitev oddaljenega dostopa do serverja, neodrejanje dela, onemogočanje ustreznih informacij z delovnega področja tožnice, prepoved komunikacije sodelavcev s tožnico, enostranski preklic dela na domu, ki ni sledil prenehanju funkcije izvršne direktorice, predstavljajo trpinčenje na delovnem mestu.
Sodišče druge stopnje je zaključilo, da je izkazana velika verjetnost, da je obsojenec svojo vlogo z dne 5. 3. 2020 pravočasno dopolnil z lastnoročnim podpisom in jo poslal ne sodišče. Zato je pritožbeno izpodbijani sklep razveljavilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo tako moralo obsojenčevo vlogo z dne 5. 3. 2020 meritorno obravnavati kot pravočasen in dovoljen predlog po 129.a členu ZKP.
ZKP člen 92, 92/2-1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (1997) člen 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.
Res je sicer, da Pravilnik ne pozna stroškov parkirnine, a pri tem ne gre spregledati določbo tretjega odstavka 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku (Uradni list RS 61-3027/1997), ki tolmačem med drugim priznava tudi pravico do drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Logično je, da v primerih, ko sodišče izvedencem, cenilcem pa tudi tolmačem prizna stroške kilometrine (ne pa javnega prevoza), slednjim pripadajo tudi stroški parkirnine, kadar so ustrezno dokumentirani. Tako stroške kilometrine kot tudi parkirnine gre umestiti med potne stroške.