zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Držijo pritožbene navedbe, da je bilo delo državnih uradov in drugih institucij med epidemijo ovirano, vendar tožena stranka trditev, da vloge ni pravočasno dopolnila iz tega razloga, ni konkretizirala. S pavšalnimi navedbami o nemožnosti pridobitve potrebnih dokazil s pritožbo ne more uspeti.
ZST-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - zakonski rok
Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .
S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče.
Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - duševna motnja
Pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. To ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima pritožnik bistveno moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037431
OZ člen 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 253, 253/1, 299, 378, 378/1. ZPP člen 253, 253/1, 347, 347/5, 354, 354/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - avtomobilist in kolesar - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - vzrok prometne nesreče - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - soprispevek oškodovanca - povrnitev premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo - presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenec mnenja ni podal tudi ustno, čeprav je imela pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitvi, odvzelo možnost neposrednega razčiščevanja vseh spornih okoliščin obravnavane prometne nezgode. V primeru, ko je uspeh v pravdi v veliki meri odvisen od mnenja izvedenca, za kar gre v tem primeru, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
izločitev dokazov - test sorazmernosti - kolizija pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - pričakovana zasebnost - zasebna elektronska pošta - službeni mobilni telefon - detektivska dejavnost - detektiv
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tehtno pojasnilo, zakaj so dokazi, ki jih je oškodovana družba pridobila s pregledom zasebne elektronske pošte na telefonu, ki je bil last oškodovane družbe in ga je obdolženi B.F. uporabljal v času trajanja delovnega razmerja, dopustni, čeprav za to ni imela njegovega soglasja. Ugotovilo je namreč, da je bilo s pregledom zasebne elektronske pošte poseženo v zasebnost obdolženega F. ter v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti, vendar pa nato zaključilo, da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo. Nadalje je povsem ustrezno opravilo test sorazmernosti, kjer je tehtalo med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika obdolženih F. in L. na eni strani in pravicami oškodovane družbe A. d.o.o. ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Po opravljeni presoji je utemeljeno zaključilo, da je bil interes oškodovane družbe A. d.o.o., ne glede na kršitev pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti obdolžencev, močnejši. Oškodovana družba namreč ni izvajala nadzora in zbirala osebnih podatkov, kot to zmotno zatrjuje pritožba, temveč je šele po obvestilu zaposlenega A.S., ki je naključno vpogledal v aplikacijo Gmail, preko službenega telefona pregledala podatke elektronske pošte obdolženega F. Pri tem ne gre prezreti, da je oškodovana družba tako ravnala po prenehanju delovnega razmerja obdolženega F., in sicer v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obdolženih F. in L. zoper njo. Po obrazloženem in upoštevaje, da je oškodovana družba h kazenski ovadbi predložila le podatke, ki se nanašajo na oškodovano družbo (ne pa tudi drugih zasebnih sporočil obdolženega B. F.), s čimer je zasledovala legitimen cilj, ki se odraža v varovanju zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, posredovanje teh dokazov policiji pa je bil primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper obdolženca, saj sicer oškodovana družba organom pregona ne bi mogla podati kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe, ne gre za nezakonit dokaz. Poročilo detektivke, ki jo je angažirala oškodovana družba, namreč ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa, ker detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom 148. člena ZKP. Uporaba dokaznega gradiva, ki ga pridobi detektiv pri opravljanju svoje dejavnosti je dopustna, če je gradivo pridobljeno na zakonit način, kot je to bilo v obravnavani zadevi, torej v mejah, ki jih dopušča ZDD-1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - povprečni mesečni dohodek
Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038582
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 445. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
grožnja - javna seja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prestrašenost - nasprotje med izrekom in razlogi - nerazumljiv izrek - grdo ravnanje
Ugotoviti je namreč, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja obdolženčev namen vznemirjanja (točka 16 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe) in spet drugič obdolženčev namen ustrahovanja (točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe), prav tako pa ugotavlja oškodovankino subjektivno prestrašenost in njeno vznemirjenost, čeprav slednja v opisu dejanja ni zatrjevana, o njej pa ni izpovedala niti oškodovanka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - odpust obveznosti - učinek - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
Ker skladno z določbo prvega odstavka 279. člena ZFPPIPP, ki se glede na določbo 383. člena ZFPPIPP smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja, začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico, tudi postopek odpusta obveznosti, ki je postopek znotraj stečajnega postopka, ne more imeti vpliva na terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ZS člen 83, 83/2, 83/2-3. ZZZDR člen 106a. DZ člen 290, 303, 305. ZNP-1 člen 216, 221. ZNP člen 33, 38.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - nujna zadeva
Meritorni sklep se upoštevaje njegovo vsebino ne nanaša le na pravico predlagatelja, ampak tudi na pravico nasprotnega udeleženca in na pravico otroka, to je mladoletne vnukinje. Z upoštevanjem nepravočasne pritožbe zoper meritorni sklep bi se zato poseglo v pravice drugih oseb (pravice nasprotnega udeleženca in mladoletnega otroka), zato niso podani pogoji za njeno obravnavanje po omenjeni določbi ZNP. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel in se tudi iztekel pred vložitvijo pritožbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
postopek v sporu majhne vrednosti - kupoprodajna pogodba - avto - ara - vrnitev dvojne are - kršitev pogodbe - razveza pogodbe
Ker toženec avtomobila ni pripravil tako, da bi ga tožnik lahko prevzel, niti ga ni pripravil v dodatnem roku, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec svoje obveznosti ni izpolnil zaradi česar je bila pogodba zaradi razlogov na strani toženca razvezana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00040058
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-4, 228, 228/1. ZKP člen 143c. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2. ZS člen 83, 83/3, 83/3-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - nujna zadeva - tek rokov - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaranja kazenskega pregona - zadržanje teka roka - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Sojenje zaradi kaznivega dejanja poslovne goljufije, ki spada med kazniva dejanja zoper gospodarstvo, je šteti za nujno na podlagi 9. točke tretjega odstavka 83. člena ZS v zvezi z določbo 143.c člena ZKP. Roki v nujnih zadevah pa so tekli ves čas trajanja ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.
zavržena pritožba - rok za pritožbo - sprememba predpisa
Tožnica je 17. 2. 2016 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil 23. 2. 2016 izdan sklep o izvršbi. Sklep je bil v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen s sklepom z dne 11. 3. 2016. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom z dne 5. 5. 2016 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. To sodišče je postopek vodilo na podlagi takrat veljavnega ZPP, po pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2018 se je postopek nadaljeval pred višjim sodiščem po določbah noveliranega ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). V pritožbenem postopku je bila izpodbijana sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje. V novem sojenju bi sodišče prve stopnje pravilno določilo pritožbeni rok 30 dni, kot je določen v prvem odstavku spremenjenega 333. člena ZPP.
ZS člen 83. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR-UPB1 člen 106.a.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nujna zadeva - pravni interes za pritožbo
Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00037537
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 370, 370/2.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - pogojna obsodba - teža kaznivega dejanja - olajševalne in obteževalne okoliščine - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde
Okoliščine, da je obdolženec krivdo po obtožbi priznal, da še ni bil kaznovan, da je povedal, da svoje ravnanje obžaluje ter da se je oškodovanki opravičil, pa glede na težo storjenega kaznivega dejanja, ko je do oškodovanke kot uradne osebe, zato da bi ji preprečil uradno dejanje, ki ga je nameravala opraviti v okviru svojih pravic, na opisan način ravnal tako z uporabo sile kot grožnjo, da bo neposredno uporabil silo, vse pa storil izrazito intenzivno in nespoštljivo ter z več izvršitvenimi ravnanji zoper njo, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne dopuščajo izreka še blažje kazenske sankcije, za kar se zavzema pritožba.
utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.