predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dovoljen, čeprav v konkretnem primeru na drugi strani ni nasprotne stranke oziroma oškodovanca, ki bi z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utrpel kakšne posledice oziroma izgubil kakršnekoli pravice, vendar ta okoliščina ne vpliva na vprašanje dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti samo po sebi ne predstavlja razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - duševna motnja
Pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. To ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima pritožnik bistveno moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - povprečni mesečni dohodek
Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.
V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.
izločitev dokazov - test sorazmernosti - kolizija pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - pričakovana zasebnost - zasebna elektronska pošta - službeni mobilni telefon - detektivska dejavnost - detektiv
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tehtno pojasnilo, zakaj so dokazi, ki jih je oškodovana družba pridobila s pregledom zasebne elektronske pošte na telefonu, ki je bil last oškodovane družbe in ga je obdolženi B.F. uporabljal v času trajanja delovnega razmerja, dopustni, čeprav za to ni imela njegovega soglasja. Ugotovilo je namreč, da je bilo s pregledom zasebne elektronske pošte poseženo v zasebnost obdolženega F. ter v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti, vendar pa nato zaključilo, da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo. Nadalje je povsem ustrezno opravilo test sorazmernosti, kjer je tehtalo med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika obdolženih F. in L. na eni strani in pravicami oškodovane družbe A. d.o.o. ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Po opravljeni presoji je utemeljeno zaključilo, da je bil interes oškodovane družbe A. d.o.o., ne glede na kršitev pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti obdolžencev, močnejši. Oškodovana družba namreč ni izvajala nadzora in zbirala osebnih podatkov, kot to zmotno zatrjuje pritožba, temveč je šele po obvestilu zaposlenega A.S., ki je naključno vpogledal v aplikacijo Gmail, preko službenega telefona pregledala podatke elektronske pošte obdolženega F. Pri tem ne gre prezreti, da je oškodovana družba tako ravnala po prenehanju delovnega razmerja obdolženega F., in sicer v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obdolženih F. in L. zoper njo. Po obrazloženem in upoštevaje, da je oškodovana družba h kazenski ovadbi predložila le podatke, ki se nanašajo na oškodovano družbo (ne pa tudi drugih zasebnih sporočil obdolženega B. F.), s čimer je zasledovala legitimen cilj, ki se odraža v varovanju zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, posredovanje teh dokazov policiji pa je bil primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper obdolženca, saj sicer oškodovana družba organom pregona ne bi mogla podati kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe, ne gre za nezakonit dokaz. Poročilo detektivke, ki jo je angažirala oškodovana družba, namreč ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa, ker detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom 148. člena ZKP. Uporaba dokaznega gradiva, ki ga pridobi detektiv pri opravljanju svoje dejavnosti je dopustna, če je gradivo pridobljeno na zakonit način, kot je to bilo v obravnavani zadevi, torej v mejah, ki jih dopušča ZDD-1.
ZST-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - zakonski rok
Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Držijo pritožbene navedbe, da je bilo delo državnih uradov in drugih institucij med epidemijo ovirano, vendar tožena stranka trditev, da vloge ni pravočasno dopolnila iz tega razloga, ni konkretizirala. S pavšalnimi navedbami o nemožnosti pridobitve potrebnih dokazil s pritožbo ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037431
OZ člen 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 253, 253/1, 299, 378, 378/1. ZPP člen 253, 253/1, 347, 347/5, 354, 354/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - avtomobilist in kolesar - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - vzrok prometne nesreče - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - soprispevek oškodovanca - povrnitev premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo - presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenec mnenja ni podal tudi ustno, čeprav je imela pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitvi, odvzelo možnost neposrednega razčiščevanja vseh spornih okoliščin obravnavane prometne nezgode. V primeru, ko je uspeh v pravdi v veliki meri odvisen od mnenja izvedenca, za kar gre v tem primeru, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038582
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 445. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
grožnja - javna seja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prestrašenost - nasprotje med izrekom in razlogi - nerazumljiv izrek - grdo ravnanje
Ugotoviti je namreč, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja obdolženčev namen vznemirjanja (točka 16 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe) in spet drugič obdolženčev namen ustrahovanja (točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe), prav tako pa ugotavlja oškodovankino subjektivno prestrašenost in njeno vznemirjenost, čeprav slednja v opisu dejanja ni zatrjevana, o njej pa ni izpovedala niti oškodovanka.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
ZIZ člen 178, 178/2, 179, 179/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
tržna vrednost nepremičnine - pravica do informacije - pravica do izjavljanja - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor izvedenca na pripombe strank
Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev sprejelo na podlagi cenitvenih poročil cenilca gradbene in cenilca kmetijske stroke ter cenilčevih pojasnil dolžnikovih pripomb na cenitev cenilca kmetijske stroke, s katerimi je cenilec podrobneje pojasnil izbor metode izračuna vrednosti kmetijskih zemljišč. Glede na podatke spisa je pritrditi dolžniku, da mu navedena pojasnila niso bila vročena niti pred niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Glede na navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je bila pritožniku kršena pravica do informacije in s tem pravica do izjavljanja v postopku, saj je sodišče izpodbijano odločitev sprejelo na podlagi navedb v omenjeni vlogi cenilca kmetijske stroke.
ZIZ člen 55, 55/1, 221, 221/1. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odpoved najemne pogodbe
SZ-1 po določbah določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar je glede na že navedene določbe OZ lahko veljavna tudi v ustni obliki ali s konkludentnimi dejanji sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana. Sodno odpovedane najemne pogodbe, t. j. pogodbe, ki je prenehala veljati na podlagi sodne odločbe, ni mogoče več podaljšati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 249.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Ali gre izvedencu, ki mu je bila nagrada za študij spis priznana že v okviru nagrade za izdelavo (osnovnega) mnenja, nagrada za to opravilo tudi v zvezi z izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma odgovora na podane pripombe, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Te predstavljajo podlago za odgovor na (bistveno) vprašanje, ali je bil tak (ponoven) študij spisa (dokumentacije v njem) za izdelavo dopolnitve mnenja (odgovora na pripombe) objektivno potreben. Okoliščine, da so bile zoper osnovno mnenje podane obširne (strokovne) pripombe, da je bil predmetni spis relativno obsežen že v času izdelave osnovnega mnenja in da je od njegove izdelave pa do podaje izvedenkinega odgovora na pripombe minilo 17 mesecev, kažejo na to, da je bila ponovna preučitev relevantne spisovne dokumentacije za izdelavo odgovora (objektivno) potrebna.
zavržena pritožba - rok za pritožbo - sprememba predpisa
Tožnica je 17. 2. 2016 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil 23. 2. 2016 izdan sklep o izvršbi. Sklep je bil v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen s sklepom z dne 11. 3. 2016. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom z dne 5. 5. 2016 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. To sodišče je postopek vodilo na podlagi takrat veljavnega ZPP, po pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2018 se je postopek nadaljeval pred višjim sodiščem po določbah noveliranega ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). V pritožbenem postopku je bila izpodbijana sodba razveljavljena in zadeva vrnjena v novo sojenje. V novem sojenju bi sodišče prve stopnje pravilno določilo pritožbeni rok 30 dni, kot je določen v prvem odstavku spremenjenega 333. člena ZPP.
Ni nujno, da se sodišče opredeli do prav vsake navedbe oziroma razloga stranke, saj zadošča, da prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli. Standardu obrazloženosti je zadoščeno tudi, če je mogoče o tem, katerim navedbam strank sodišče sledi in katerim ne, sklepati iz ostalih razlogov sodbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
spor majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba za poslovni prostor - razlaga pogodbenih določil
Dejansko stanje je bilo sporno in sicer glede vprašanja kdaj so bili prostori adaptirani in pripravljeni za vselitev tožene stranke. O tem vprašanju sodišče ni moglo odločiti samo oz. na podlagi listinskih dokazov, ampak bi moralo za razjasnitev dejanskega stanja opraviti narok za glavno obravnavo, na katerem bi izvedlo predlagane dokaze (tudi z zaslišanjem prič). S tem ni bila izpolnjena ena od predpostavk za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave po 454. členu ZPP
utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.