predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
ZST-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - zakonski rok
Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - duševna motnja
Pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. To ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima pritožnik bistveno moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Držijo pritožbene navedbe, da je bilo delo državnih uradov in drugih institucij med epidemijo ovirano, vendar tožena stranka trditev, da vloge ni pravočasno dopolnila iz tega razloga, ni konkretizirala. S pavšalnimi navedbami o nemožnosti pridobitve potrebnih dokazil s pritožbo ne more uspeti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - povprečni mesečni dohodek
Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 391, 442, 442/1.
goljufija - najemna pogodba - dejansko stanje - nenavzočnost na glavni obravnavi
V ravnanju obdolženke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse objektivne zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri tem pa je pravilno zaključilo, da je ravnala v krivdni obliki direktnega naklepa. Že ob sklenitvi najemne pogodbe je namreč vedela, da najemnine za vozilo zaradi brezposelnosti in slabega finančnega stanja ne bo mogla poravnati. Oškodovancu je že tedaj zato, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, lažnivo prikazovala, da bo najemnino poravnala, kar je storila s sklenitvijo odplačne pogodbe, s katero je prikazala, da bo storitev plačala. S tem je oškodovanca spravila v zmoto, da ji je izročil vozilo, ki ga je uporabljala, najemnine pa ni plačala, ker ni bila zaposlena in ni imela sredstev, neposrednemu stiku z oškodovancem pa se je izognila tako, da je vozilo pustila na parkirišču na Ptujski cesti v Mariboru zatrjujoč, da je v okvari, kar se je izkazalo kot netočno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnala posebej motivirano, s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri tem pa z zmotnim ustvarjanjem predstave, da bo storitev plačana, oškodovanca zapeljala v zmoto, da je z njo sklenil najemno pogodbo, ki je prav gotovo ne bi, če bi vedel za njen namen ter da nima sredstev za plačilo najemnine.
izločitev dokazov - test sorazmernosti - kolizija pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - pričakovana zasebnost - zasebna elektronska pošta - službeni mobilni telefon - detektivska dejavnost - detektiv
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tehtno pojasnilo, zakaj so dokazi, ki jih je oškodovana družba pridobila s pregledom zasebne elektronske pošte na telefonu, ki je bil last oškodovane družbe in ga je obdolženi B.F. uporabljal v času trajanja delovnega razmerja, dopustni, čeprav za to ni imela njegovega soglasja. Ugotovilo je namreč, da je bilo s pregledom zasebne elektronske pošte poseženo v zasebnost obdolženega F. ter v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti, vendar pa nato zaključilo, da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo. Nadalje je povsem ustrezno opravilo test sorazmernosti, kjer je tehtalo med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika obdolženih F. in L. na eni strani in pravicami oškodovane družbe A. d.o.o. ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Po opravljeni presoji je utemeljeno zaključilo, da je bil interes oškodovane družbe A. d.o.o., ne glede na kršitev pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti obdolžencev, močnejši. Oškodovana družba namreč ni izvajala nadzora in zbirala osebnih podatkov, kot to zmotno zatrjuje pritožba, temveč je šele po obvestilu zaposlenega A.S., ki je naključno vpogledal v aplikacijo Gmail, preko službenega telefona pregledala podatke elektronske pošte obdolženega F. Pri tem ne gre prezreti, da je oškodovana družba tako ravnala po prenehanju delovnega razmerja obdolženega F., in sicer v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obdolženih F. in L. zoper njo. Po obrazloženem in upoštevaje, da je oškodovana družba h kazenski ovadbi predložila le podatke, ki se nanašajo na oškodovano družbo (ne pa tudi drugih zasebnih sporočil obdolženega B. F.), s čimer je zasledovala legitimen cilj, ki se odraža v varovanju zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, posredovanje teh dokazov policiji pa je bil primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper obdolženca, saj sicer oškodovana družba organom pregona ne bi mogla podati kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe, ne gre za nezakonit dokaz. Poročilo detektivke, ki jo je angažirala oškodovana družba, namreč ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa, ker detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom 148. člena ZKP. Uporaba dokaznega gradiva, ki ga pridobi detektiv pri opravljanju svoje dejavnosti je dopustna, če je gradivo pridobljeno na zakonit način, kot je to bilo v obravnavani zadevi, torej v mejah, ki jih dopušča ZDD-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038582
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2, 445. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1.
grožnja - javna seja - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prestrašenost - nasprotje med izrekom in razlogi - nerazumljiv izrek - grdo ravnanje
Ugotoviti je namreč, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ugotavlja obdolženčev namen vznemirjanja (točka 16 in 18 obrazložitve izpodbijane sodbe) in spet drugič obdolženčev namen ustrahovanja (točka 17 obrazložitve izpodbijane sodbe), prav tako pa ugotavlja oškodovankino subjektivno prestrašenost in njeno vznemirjenost, čeprav slednja v opisu dejanja ni zatrjevana, o njej pa ni izpovedala niti oškodovanka.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zamuda roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dovoljen, čeprav v konkretnem primeru na drugi strani ni nasprotne stranke oziroma oškodovanca, ki bi z ugoditvijo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje utrpel kakšne posledice oziroma izgubil kakršnekoli pravice, vendar ta okoliščina ne vpliva na vprašanje dovoljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, niti samo po sebi ne predstavlja razloga za ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 55, 55/1, 221, 221/1. SZ-1 člen 84, 84/4. OZ člen 58.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - najemna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - odpoved najemne pogodbe
SZ-1 po določbah določa, da mora biti najemna pogodba sklenjena v pisni obliki, vendar je glede na že navedene določbe OZ lahko veljavna tudi v ustni obliki ali s konkludentnimi dejanji sklenjena najemna pogodba, ki je bila v pretežnem delu realizirana. Sodno odpovedane najemne pogodbe, t. j. pogodbe, ki je prenehala veljati na podlagi sodne odločbe, ni mogoče več podaljšati.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
zavržena tožba - obstoj delovnega razmerja - rok za tožbo
Iz odločb VS RS VIII Ips 270/2015 in VIII Ips 258/2015, v katerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navedlo: "Zakon roka in postopka za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja izrecno ne določa. Sodna praksa ju je izpeljala iz rokov in postopkov, ki se nanašajo na uveljavljanje pravic v zvezi s pogodbo o zaposlitvi (delovnim razmerjem) in odpovedjo oziroma prenehanjem veljavnosti le-te.", ne izhaja, kot prikazuje tožnik v pritožbi, da tridesetdnevni rok, določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, ne velja za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja. To iz obeh odločb jasno izhaja ("V teh primerih mora zadoščati, da se vloži tožba med trajanjem ali še v 30 dneh po prenehanju razmerja, urejenega s pogodbo civilnega prava, in v tožbi postavi zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas"). V obeh odločbah je bilo glede sodnega varstva na podlagi tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 enako kot v številnih drugih zavzeto stališče, da velja za uveljavljanje obstoja delovnega razmerja po prenehanju le-tega tridesetdnevni rok za tožbo. Gre za ustaljeno in enotno sodno prakso, ki ji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo.
sodba na podlagi pripoznave - glavni zahtevek - stroški postopka - predpravdni stroški - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka. Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - motenje posesti
Predmet izvršilnega postopka je vzpostavitev prejšnjega stanja, torej stanja, kakršno je bilo pred motenjem posesti. V pravdnem postopku je bilo motenje s strani dolžnice ugotovljeno, zato je pravdno sodišče odločilo, da mora dolžnica vzpostaviti prejšnje stanje, hkrati pa je tudi odločilo na kakšen način mora to storiti. Ugovorne navedbe dolžnice o tem, ali je potok obstajal ali ne in ali je voda tekla ali ne, so bile stvar pravdnega postopka, izvršilno sodišče pa je vezano na načelo stroge formalne legalitete, ki izhaja iz prvega odstavka 17. člena ZIZ, in pomeni, da je na izvršilni naslov vezano, v njegovo vsebino ne sme posegati in ne sme ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti.
ZS člen 83. ZNP-1 člen 216. ZNP člen 33, 33/3. ZZZDR-UPB1 člen 106.a.
nepravdni postopek - postopek za ureditev stikov - stiki otroka z družinsko povezanimi osebami - pravočasnost pritožbe - sodne počitnice - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - nujna zadeva - pravni interes za pritožbo
Z ugoditvijo pritožbenemu predlogu predlagatelja, ki bi pripeljala do potrjene pravnomočnosti (zanj spornega) meritornega sklepa, bi tako predlagatelj dosegel ravno nasprotno od tistega, za kar se zavzema v pritožbenih navedbah. Povedano poenostavljeno, konkretna pritožba predlagatelju ni v korist oziroma zanjo glede na vsebino pritožbe nima pravnega interesa. Določba 3. točke drugega odstavka 83. člena ZS se nanaša tudi na konkretni nepravdni postopek o stikih med dedkom in mladoletno vnukinjo. Ker se po ZNP-1 za presojo konkretne zadeve uporabljajo določbe ZNP, gre tudi upoštevaje omenjeno 9. točko v zvezi z določbo prvega odstavka 38. člena ZNP, po kateri so (vsi) postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij nujni, za nujno zadevo, za katero je med sodnimi počitnicami v letu 2019 procesni rok za vložitev pritožbe zoper meritorni sklep (30 dni) tekel.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1, 48/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54. ZPP člen 249.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje - materialni stroški izvedenca
Ali gre izvedencu, ki mu je bila nagrada za študij spis priznana že v okviru nagrade za izdelavo (osnovnega) mnenja, nagrada za to opravilo tudi v zvezi z izdelavo dopolnilnega mnenja oziroma odgovora na podane pripombe, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Te predstavljajo podlago za odgovor na (bistveno) vprašanje, ali je bil tak (ponoven) študij spisa (dokumentacije v njem) za izdelavo dopolnitve mnenja (odgovora na pripombe) objektivno potreben. Okoliščine, da so bile zoper osnovno mnenje podane obširne (strokovne) pripombe, da je bil predmetni spis relativno obsežen že v času izdelave osnovnega mnenja in da je od njegove izdelave pa do podaje izvedenkinega odgovora na pripombe minilo 17 mesecev, kažejo na to, da je bila ponovna preučitev relevantne spisovne dokumentacije za izdelavo odgovora (objektivno) potrebna.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 118.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo za brezposelnost
Toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da pri odločanju o zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja ni upoštevalo dejstva, da je tožnik prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Podlaga za plačilo nadomestila bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD), zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.