KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 129.a, 129.a/1, 391, 442, 442/1.
goljufija - najemna pogodba - dejansko stanje - nenavzočnost na glavni obravnavi
V ravnanju obdolženke je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vse objektivne zakonske znake kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri tem pa je pravilno zaključilo, da je ravnala v krivdni obliki direktnega naklepa. Že ob sklenitvi najemne pogodbe je namreč vedela, da najemnine za vozilo zaradi brezposelnosti in slabega finančnega stanja ne bo mogla poravnati. Oškodovancu je že tedaj zato, da bi si pridobila protipravno premoženjsko korist, lažnivo prikazovala, da bo najemnino poravnala, kar je storila s sklenitvijo odplačne pogodbe, s katero je prikazala, da bo storitev plačala. S tem je oškodovanca spravila v zmoto, da ji je izročil vozilo, ki ga je uporabljala, najemnine pa ni plačala, ker ni bila zaposlena in ni imela sredstev, neposrednemu stiku z oškodovancem pa se je izognila tako, da je vozilo pustila na parkirišču na Ptujski cesti v Mariboru zatrjujoč, da je v okvari, kar se je izkazalo kot netočno. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je ravnala posebej motivirano, s specifičnim vzgibom okoristiti se, pri tem pa z zmotnim ustvarjanjem predstave, da bo storitev plačana, oškodovanca zapeljala v zmoto, da je z njo sklenil najemno pogodbo, ki je prav gotovo ne bi, če bi vedel za njen namen ter da nima sredstev za plačilo najemnine.
V skladu z določbo prvega odstavka 458. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan postopek v sporu majhne vrednosti (kar je obravnavani spor, saj tožbeni zahtevek ne presega vrednosti iz prvega odstavka 443. člena ZPP), izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljani pritožbeni razlog relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku v sporih majhne vrednosti torej ni dopusten.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjsko stanje storilca - preseganje finančnega cenzusa - prihranki
Po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah prvostopenjskega sodišča storilec je storilec, ki živi sam v lastnem gospodinjstvu in se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) šteje za samsko osebo, imel v mesecu vložitve vloge na dan 29. 1. 2020 na transakcijskem računu odprtem pri ... banki d.d. stanje v višini 15.691,95 EUR, na dan 25. 3. 2020 pa 17.276,10 EUR, medtem ko je na transakcijskem računu odprtem pri ... d.d. v mesecu vložitve vloge na dan 31. 1. 2020 imel 52.317,16 EUR, na dan 7. 5. 2020 pa 48.810,68 EUR. Ker vrednost denarnih sredstev, ki predstavlja storilčevo premoženje, znatno presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR), je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.
Za določitev nadomestnega zapora je lahko pristojno le okrajno sodišče. V trenutku vložitve predloga za določitev nadomestnega zapora storilec imel še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu na območju, ki spada pod pristojnost Okrajnega sodišča v Celju .
S trenutkom, ko je sodišče prve stopnje s pozivom storilca obvestilo o uvedbi postopka, se je krajevna pristojnost ustalila, o stvarni pristojnosti za odločanje v postopku za določitev nadomestnega zapora pa ne more biti dvoma in ta ni odvisna od kraja storilčevega prebivanja, saj je za odločanje v teh postopkih pristojno okrajno sodišče.
Iz pritožbenih navedb, da storilec stalno prebiva v tujini in da v Slovenijo ne prihaja, in podatkov o odprtih postopkih za izterjavo neplačanih davčnih obveznosti po sklepih o davčnih izvršbah, kot izhajajo iz obvestila FURS o obstoju okoliščin za odreditev nadomestnega zapora z dne 4. 11. 2019 (listna št. 1 spisa), mogoče utemeljeno sklepati, da obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izvršitev in posledično odreditev nadomestnega zapora.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - duševna motnja
Pritožnik s svojim vedenjem hudo ogroža svoje zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. To ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima pritožnik bistveno moteno presojo realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
ZST-1 člen 12, 12/2. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za podaljšanje roka - zakonski rok
Pritožnica je izrecno navedla, da ne zanika, da po prejemu poziva sodišča prve stopnje, naj predlog za taksno oprostitev dopolni, tako da sodišču v roku osem dni predloži predpisane podatke in izjave, tega ni storila. Tako je ravnala kljub temu, da je bila izrecno opozorjena na v zakonu določene posledice opustitve predložitve listin in izjav. Če vložnik ne popravi oziroma dopolni nepopolne vloge tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1). Glede na navedeno, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse, pravilna.
Ker je rok za plačilo sodne takse zakonski rok, ki ni podaljšljiv, je pravilna tudi odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga za podaljšanje roka za plačilo sodne takse.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Držijo pritožbene navedbe, da je bilo delo državnih uradov in drugih institucij med epidemijo ovirano, vendar tožena stranka trditev, da vloge ni pravočasno dopolnila iz tega razloga, ni konkretizirala. S pavšalnimi navedbami o nemožnosti pridobitve potrebnih dokazil s pritožbo ne more uspeti.
izločitev dokazov - test sorazmernosti - kolizija pravic - pravica do komunikacijske zasebnosti - pravica do zasebne lastnine - pričakovana zasebnost - zasebna elektronska pošta - službeni mobilni telefon - detektivska dejavnost - detektiv
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tehtno pojasnilo, zakaj so dokazi, ki jih je oškodovana družba pridobila s pregledom zasebne elektronske pošte na telefonu, ki je bil last oškodovane družbe in ga je obdolženi B.F. uporabljal v času trajanja delovnega razmerja, dopustni, čeprav za to ni imela njegovega soglasja. Ugotovilo je namreč, da je bilo s pregledom zasebne elektronske pošte poseženo v zasebnost obdolženega F. ter v pravico do komunikacijske in informacijske zasebnosti, vendar pa nato zaključilo, da vsak poseg v ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo. Nadalje je povsem ustrezno opravilo test sorazmernosti, kjer je tehtalo med pomenom in nevarnostjo kršitve z vidika obdolženih F. in L. na eni strani in pravicami oškodovane družbe A. d.o.o. ter njenem interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic in premoženja na drugi strani. Po opravljeni presoji je utemeljeno zaključilo, da je bil interes oškodovane družbe A. d.o.o., ne glede na kršitev pravice do komunikacijske in informacijske zasebnosti obdolžencev, močnejši. Oškodovana družba namreč ni izvajala nadzora in zbirala osebnih podatkov, kot to zmotno zatrjuje pritožba, temveč je šele po obvestilu zaposlenega A.S., ki je naključno vpogledal v aplikacijo Gmail, preko službenega telefona pregledala podatke elektronske pošte obdolženega F. Pri tem ne gre prezreti, da je oškodovana družba tako ravnala po prenehanju delovnega razmerja obdolženega F., in sicer v zvezi s sumom storitve kaznivega dejanja obdolženih F. in L. zoper njo. Po obrazloženem in upoštevaje, da je oškodovana družba h kazenski ovadbi predložila le podatke, ki se nanašajo na oškodovano družbo (ne pa tudi drugih zasebnih sporočil obdolženega B. F.), s čimer je zasledovala legitimen cilj, ki se odraža v varovanju zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS, posredovanje teh dokazov policiji pa je bil primeren in edini možen način za začetek kazenskega pregona zoper obdolženca, saj sicer oškodovana družba organom pregona ne bi mogla podati kvalitetne in dokazno podprte kazenske ovadbe, ne gre za nezakonit dokaz. Poročilo detektivke, ki jo je angažirala oškodovana družba, namreč ni listina oziroma dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa, ker detektiv ne zbira informacij v skladu z določilom 148. člena ZKP. Uporaba dokaznega gradiva, ki ga pridobi detektiv pri opravljanju svoje dejavnosti je dopustna, če je gradivo pridobljeno na zakonit način, kot je to bilo v obravnavani zadevi, torej v mejah, ki jih dopušča ZDD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00037431
OZ člen 153, 153/2, 171, 171/1, 179, 253, 253/1, 299, 378, 378/1. ZPP člen 253, 253/1, 347, 347/5, 354, 354/1.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - avtomobilist in kolesar - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - vzrok prometne nesreče - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - izvedensko mnenje - ustno zaslišanje izvedenca - pravica do izjave - kršitev pravice do izjave - soprispevek oškodovanca - povrnitev premoženjske škode - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - kdaj pride dolžnik v zamudo - presoja utemeljenosti obrestnega dela zahtevka - preizkus po uradni dolžnosti
Tožnica v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje s tem, ko izvedenec mnenja ni podal tudi ustno, čeprav je imela pripombe na izvedensko mnenje in dopolnitvi, odvzelo možnost neposrednega razčiščevanja vseh spornih okoliščin obravnavane prometne nezgode. V primeru, ko je uspeh v pravdi v veliki meri odvisen od mnenja izvedenca, za kar gre v tem primeru, je za odstranitev vsakršnega dvoma dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Le pisna podaja (četudi popolnega, razumljivega) izvida in mnenja ne more povsem nadomestiti ustne komunikacije.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - povprečni mesečni dohodek
Pri oprostitvah/obročnih plačilih sodnih taks je potreben restriktiven pristop, saj gre za izjemo od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z ZST-1, izjeme pa je treba razlagati ozko. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo.
Ni nujno, da se sodišče opredeli do prav vsake navedbe oziroma razloga stranke, saj zadošča, da prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev, in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli. Standardu obrazloženosti je zadoščeno tudi, če je mogoče o tem, katerim navedbam strank sodišče sledi in katerim ne, sklepati iz ostalih razlogov sodbe.
domneva umika ugovora - plačilo sodne takse - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Dolžnik za svoje pritožbene navedbe o plačani sodni taksi ni priložil oziroma predlagal nobenih dokazov, spisovni podatki pa ne potrjujejo pritožbenih očitkov o napačnosti ugotovljenega dejstva neplačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi do izteka roka za njeno plačilo, torej do dne 8. 6. 2020.
KZ-1-UPB2 člen 48.a, 48.a/1, 58, 58/1, 58/2, 58/3.. URS člen 14.
odločba o kazenski sankciji - odstop od sodne prakse ni izkazan - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - načelo enakosti - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost
Neutemeljene so navedbe pritožnice, da je bilo z izrečeno kazensko sankcijo – pogojno obsodbo, kršeno načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave Republike Slovenije ter da gre v obravnavanem primeru za odstop od dosedanje sodne prakse. Pri tem se pritožnica sklicuje na odločbe pritožbenega sodišča v drugih kazenskih zadevah, vendar gre pri tem za povsem posplošeno in nekonkretizirano primerjavo. Izbira kazenske sankcije in višina določene zaporne kazni je vselej odraz ugotovljenih relevantnih okoliščin v vsaki posamezni zadevi ter tudi obteževalnih in olajševalnih okoliščin na strani vsakega posameznega obdolženca. Sankcija je vedno odmerjena individualno ter načelo enakosti ni prizadeto, če je podan stvaren razlog za drugačno obravnavanje. Le ob enakem dejanskem stanju ne sme priti do različnih odločitev. Pritožnica le citirala odločbe Višjega sodišča v Kopru, pri tem pa ne pove, katera so tista dejstva, ki bi kazala na enako dejansko stanje obravnavane zadeve z izpostavljenimi. Pritožbeno sodišče je pregledalo v pritožbi citirane odločbe pritožbenega sodišča in pri tem ugotovilo, da gre za popolnoma neprimerljive zadeve.
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pri obtožencu niso podane take osebne okoliščine, ki bi pomenile resno grožnjo za javni red ali javno varnost. Predvidevanje pritožnice, da ni mogoče izključiti, da obtoženec v podobnih okoliščinah na ozemlju Republike Slovenije ne bi ponovil enakih ali podobnih kaznivih dejanj, je za obravnavano zadevo nesprejemljivo. Za izrek te stranske kazni mora biti podana resna grožnja za javni red ali javno varnost, resne grožnje pa ni mogoče utemeljiti z golim predvidevanjem, kot tudi ne z dejstvom, da obtoženec nima prijavljenega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije ter da je na ozemlju Republike Slovenije izvršil kaznivi dejanji.
sodba na podlagi pripoznave - glavni zahtevek - stroški postopka - predpravdni stroški - gospodarski spor majhne vrednosti
Tožeča stranka sodišču prve stopnje očita, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov poizvedbe o lastniku vozila in stroškov opomina v skupni višini 112,00 EUR. Ti očitki niso utemeljeni. Namreč navedeni stroški niso predmet odločitve, vsebovane v izpodbijani II. točki izreka prvostopenjske sodbe na podlagi pripoznave, saj jih je tožeča stranka (primarno) uveljavljala kot škodo v okviru glavnega zahtevka. Temu pa je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe na podlagi pripoznave v celoti ugodilo (316. v zvezi s 453.a členom ZPP) in so torej ti stroški tožeči stranki že bili prisojeni. Pritožbeno zavzemanje v smeri predlagane spremembe stroškovne odločitve tako nima (več) opore v tožbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00038294
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 42, 42/1. ZKP člen 257.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza - ravnanje oškodovanca - motorist - hitrost oškodovanca - deljena odgovornost - načelo defenzivne vožnje - presoja izvedenskega mnenja - novo izvedensko mnenje - strokovno mnenje - smrt oškodovanca - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila
Nastalo hudo posledico kaznivega dejanja, ki se odraža v smrti oškodovanca, pa je vendarle potrebno ustrezno upoštevati pri izreku stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila. Po oceni pritožbenega sodišča smrt oškodovanca v obravnavanih okoliščinah narekuje izrek (in ne samo določitev) predlagane stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v višini deset mesecev.
utemeljen sum - podaljšanje pripora med preiskavo - sklep o preiskavi - pravnomočnost sklepa
Utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave (zoper katerega niti obdolženec, niti zagovornica nista vložila pritožbe) ter iz vseh dokazov, na katerih slednji sloni, tekom preiskave pa niso bili izvedeni nobeni dokazi, ki bi dognan utemeljen sum omajali ali celo ovrgli. Ob taki ugotovitvi je ponovno povzemanje vsebine vseh dokazov, na katerih temeljijo zaključki o obstoju utemeljenega suma, nepotrebno.
ZDLov-1 člen 2, 2/1, 2/4, 48, 48/1, 77, 77-27.. KZ-1-UPB2 člen 204, 204/1.
dejanje po zakonu ni kaznivo - kaznivo dejanje tatvine - prekršek
Dejstvo je, da je bila srna najdena in živa, čeprav povožena in poškodovana, na cesti v naselju (na nelovni površini) in jo je obdolženka skupaj z neznanim sostorilcem odnesla in si jo prilastila. Taka pravilno ugotovljena pravno odločilna dejstva pa niso opora zaključku sodišča prve stopnje, da je obdolženka storila kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Po prvem odstavku 2. člena ZDlov-1 je divjad prosto živeč sesalec, ki se lovi, kar pomeni, da je srna tudi divjad. 48. člena ZDlov-1 (najdba žive divjadi) določa, da je prepovedano (med drugim) prilaščanje najdenih osebkov vseh vrst divjadi. Ravnanje v nasprotju s prej navedeno prepovedjo je prekršek po 27. točki 77. člena ZDlov-1, saj ta predpisuje, da se z globo od 420,00 do 1.200,00 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki si (med drugim) prilašča najdene osebke vseh vrst divjadi in s tem ravna v nasprotju s prvim odstavkom 48. člena ZDlov-1. Na podlagi dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tako izhaja, da je obdolženka storila dejanje, ki ima znake prekrška in ne kaznivo dejanje tatvine kot ji je očital obtožni predlog in kot izhaja iz izreka izpodbijane sodbe.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 31/1-5, 55, 55/2, 56, 118.. ZUTD člen 65, 65/3, 140, 140/2, 140/2-1.
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - denarno nadomestilo za brezposelnost
Toženka sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da pri odločanju o zahtevku za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja ni upoštevalo dejstva, da je tožnik prejemal nadomestilo za čas brezposelnosti. Podlaga za plačilo nadomestila bo z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi odpadla (tretji odstavek 65. člena ZUTD), zavezanec za vrnitev nadomestila pa bo delodajalec, torej toženka (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD), ne tožnik. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.
Glede na to, da je obsojenec poziv za prestajanje kazni zapora prejel dne 6. 8. 2020 in je torej tridnevni rok pričel teči 7. 8. 2020 je, glede na to, da je bila dne 9. 8. 2020 nedelja, rok za vložitev prošnje iztekel v ponedeljek 10. 8. 2020. To pa seveda pomeni, da je obsojenec, ki je prošnjo podal ravno tega dne, prošnjo vložil pravočasno, skladno z rokom iz določila prvega odstavka 25. člena ZIKS-1.
KZ-1 člen 170.. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 18, 18/1, 23, 23/5.
pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah - sklep o predaji - kaznivo dejanje posilstva - dvojna kaznivost
Neutemeljene so pritožbene navedbe zagovornika, da bi moral biti nalog dopolnjen s sodno odločbo pravosodnih organov ZR Nemčije, to je sodbo Okrajnega sodišča Calw z dne 27. 9. 2018. Celotna sodna odločba namreč po določilih ZSKZDČEU-1 ni obligatorni del naloga, le-ta pa je pomanjkljiv le, če je nepopoln v bistvenih delih (prvi odstavek 18. člena ZSKZDČEU-1).
Res je, da je v nalogu izostal prepis zakonske določbe 177. člena tega zakona, vendar po presoji višjega sodišča že sam opis kaznivih dejanj, povzet v nalogu, omogoča presojo skladnosti med predpisom odreditvene države s predpisom države izvršiteljice. Že na podlagi opisa kaznivega dejanja v nalogu, je torej mogoča presoja, da je kaznivo dejanje posilstva po 177. členu Kazenskega zakonika ZR Nemčije, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu, saj je inkriminirano v 170. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), torej obstoj dvojne kaznivosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.