ZIZ člen 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1, 38, 38/5, 38/6, 55, 55/1. ZPP člen 154, 154/2, 154, 154/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni stroški
Dejstvo, da je dolžnica plačala glavnico pred vložitvijo predloga za izvršbo, ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izterjavo zakonitih zamudnih obresti po izvršilnem naslovu in stroškov izvršilnega postopka. Pri odločanju o povrnitvi neutemeljenih izvršilnih stroškov je treba vedno upoštevati zahtevo dolžnika in sam izid ugovornega postopka, saj je od tega odvisno, ali je upnik upravičen do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z odgovorom na ugovor.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - negativno dejstvo
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da z upnikom ne posluje že od leta 1996. Upnik nima nobenega dokazila (dobavnice, ali prejemnice), da je blago, katerega plačilo terja, res dobavil. Dolžnik torej uveljavlja negativno dejstvo (da med strankama ne obstaja pravnoposlovno razmerje). Takega dejstva pa ni potrebno dokazovati. Ker je upnik predlogu za izvršbo predložil le listo odprtih postavk kupcev, ne pa samih listin, ki bi dokazovale uveljavljeno terjatev, se pokaže ugovor za dovolj obrazloženega in ima zato vse zahtevane sestavine, kot jih terja določba 2. odst. 53. člena ZIZ.
Izvršilni postopek ni postopek, v katerem bi bilo izvršilno sodišče pooblaščeno preverjati pravilnost pravnomočnih odločb, izdanih v drugih postopkih, ki predstavljajo izvršilni naslov. Domena izvršilnega postopka je izključno v prisilni izvršitvi sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. ZIZ), sklep o izvršbi pa je mogoče izpodbijati samo iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ.
V pravdi zaradi motenja posesti je odločilnega pomena dejstvo, ali je tožnica imela dejansko posest na stvari, katere vrnitev zahteva. Prvostopni razlogi o ugotovitvi takšnega dejstva morajo biti jasni in razumljivi.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIP člen 8, 8/4, 50, 8, 8/4, 50.
pritožba - pritožba zoper sklep o ugovoru
Dolžnik obstoja dolga ter njegove višine ni nikoli izpodbijal, v pritožbi pa dolg priznava in ne navaja nobenega od v zakonu (50. člen ZIP) predvidenih razlogov ali kakšnega drugega razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik le predlaga, da se ga oprosti plačila zakonitih zamudnih obresti. Zakonite zamudne obresti so posledica dolžnikove zamude s plačilom svojih obveznosti, ki jih sam priznava, podlage za oprostitev plačila zakonitih zamudnih obresti pa ni. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi v obrestnem delu pravilen.
Navedbe, da bi bilo potrebno znesek, ki je predmet izvršbe, zmanjšati, češ da blago ni bilo v celoti dobavljeno, ne predstavljajo ugovornega razloga, saj bi jih moral dolžnik uveljavljati že v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov.
postopek v sporih majhne vrednosti - izpodbijane sodbe
Kot to določa 1. odst. 467. člena ZPP se sme sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Iz pritožbe tožeče stranke je razvidno, da se ta ne strinja z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožbeno sodišče v skladu z omenjeno določbo 1. odstavka 467. člena ZPP ne sme preizkusiti, prav tako pa ni mogoče upoštevati novih dokazov, ki jih tožeča stranka prilaga pritožbi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je navedel dejstvo, ki bi lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa sodišču ni predložil dokazov, s katerimi bi zatrjevano dejstvo dokazoval. Takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Obdolženec je romunski begunec, ki je ilegalno prišel v Slovenijo in bil namenjen v Italijo, po prihodu v Slovenijo je zaradi utrujenosti neupravičeno vstopil v tuje zaprte prostore in v baraki prespal. Te osebne okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, motiv ter minimalna škoda, ki jo je obdolženec povzročil, ko je s silo telesa odprl lesena vrata, pa so po oceni sodišča druge stopnje takšne, ki dajejo obdolženčevemu ravnanju značaj dejanja majhnega pomena.
telesne bolečine - strah - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev negmotne škode
Utemeljenost in višina odškodnine za strah, ne glede na to, ali gre za primarni ali za sekundarni strah, ki je posledica poškodbe, je odvisna od intenzivnosti in trajanja strahu, kar pa se ugotavlja z izvedencem, ki poda objektivne ugotovitve glede trajanja in stopnje strahu, kot tudi z zaslišanjem stranke, ki poda subjektivne ugotovitve glede obstoja obeh predpostavk za prisojo te oblike negmotne škode. Sodišče torej mnenje izvedenca glede obstoja obeh predpostavk presodi v povezavi z dejanskimi ugotovitvami, ki slede iz same izpovedbe stranke o trajanju in stopnji strahu. Mnenje izvedenca je uporabiti kot preizkus realnosti izpovedi stranke glede strahu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Drugi odstavek 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da ugovoru priloži listine, na katere se sklicuje, v nasprotnem primeru pa mora navesti razlog zaradi katerega listin ne more priložiti.
Dolžnik želi soglasje sodišča za izpolnjevanje svojih obveznosti z asignacijami, in sicer s pooblastilom svojemu dolžniku, da namesto njemu, izpolni dolžnikovemu upniku. Za presojo o takšnem načinu izpolnitve pa sodišče v okviru 32. čl. ZPPSL nima pooblastil. Tako ga ne more ne dovoljevati ne preprečevati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
Sklep o izvršbi je z ugovorom mogoče izpodbijati le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Ker dolžnik v ugovoru takih razlogov ni navedel, je njegov ugovor neutemeljen.
Meja, ki je bila ugotovljena v mejnougotovitvenem postopku, ki pa je bil kasneje razveljavljen, ne more biti podlaga za določitev meje v postopku za ureditev meje pred sodiščem. Sodišče je zato lahko določilo mejo na podlagi močnejše pravice.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339, 339/2, 339/2-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb izvršilnega postopka
Iz pooblastila z dne 1.3.1999 izhaja, da je upnik za opravljanje pravdnih dejanj za izterjavo preživninskih obveznosti dolžnice po doseženi polnoletnosti pooblastil svojega očeta. Tudi v odgovoru na ugovor upnik izrecno odobrava vsa procesna dejanja očeta, opravljena v tem postopku, torej tudi pooblastitev odvetnice za vložitev predloga za izvršbo (81. člen ZPP), kar dokazuje, da je predlog za izvršbo vložila pooblaščena oseba. Zato ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dokaz
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedel, da upnik uveljavlja plačilo obresti na obresti. Upnik je predlogu za izvršbo priložil obračune obresti in ne račune, kot zatrjuje. Ugovoru dolžnika zato ni mogoče odrekati pravne relevantnosti. Ker pa ne vsebuje novih dejstev, dolžniku tudi ni bilo potrebno predložiti zanje dokazil.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Upnik ni navedel razlogov zaradi katerih nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, svoje trditve, ki jih je podal v odgovoru na ugovor pa bo lahko uveljavljal in dokazoval v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem.
Za potrditev, da je bila med pravdnima strankama resnično sklenjena pogodba, ni zadosti dokazov, saj niti iz ene od predloženih listin ne izhaja volja oziroma pripravljenost tožene stranke po sklenitvi take pogodbe.