ZPP člen 137, 180, 180/3, 180/4, 137, 180, 180/3, 180/4.
sodna taksa
Če stranka ne plača sodnih taks po opominu, in tudi niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se po določbi 4. odst. 180. čl. ZPP-99 in 3. odst. 18. čl. ZPP-99 šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila.
nadaljevano kaznivo dejanje - goljufija - kontinuirana kriminalna dejavnost - izkoriščanje iste priložnosti - enoten naklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obdolženčevo ravnanje kot nadaljevano kaznivo dejanje, saj je šlo v vseh primerih za istovrstno kriminalno dejavnost, ki se je ponavljala v kratkih časovnih presledkih, obdolženec je izkoriščal isto priložnost, ker je pridobival oškodovance s pomočjo časopisnih oglasov, pri njem pa je podan tudi enotesn naklep, zaradi česar je s stališča življenjskega in logičnega sklepanja potrebno šteti njegovo dejavnost kot enotno in kontinuirano, ker tvori celoto.
Izjava oškodovanca o odstopu od pregona je nepreklicna.
Navedba tožeče stranke v dopisu toženi ("...v kolikor blaga ne boste vrnili, bomo smatrali, da je blago prodano...") je ponudba za spremembo konsignacijske pogodbe v prodajno. Molk naslovnika (v tem primeru tožene stranke) po izrecni določbi 1. odst. 42. čl. ZOR ne pomeni sprejema ponudbe. Pogodbeno določilo, da bosta molk ali kakšna druga opustitev naslovnika (napr., če ne vrne poslanih stvari) veljala za sprejem ponudbe, je po izrecnem določilu 2. odst. 42. čl.
ZOR celo nično; zato ni sprejemljivo stališče tožeče stranke, da bi smiselno enaka enostranska izjava lahko ustvarila za toženo stranko učinke prodajne pogodbe.
Med strankama je bila sklenjena komisijska pogodba in ne prodajna, zato tožnik iz naslova izpolnitve te pogodbe nima denarnega zahtevka.
Denarni zahtevek iz naslova izpolnitve konsignacijske pogodbe bi imela tožeča stranka le v primeru, če bi trdila in dokazala, da je toženec blago prodal.
Disciplinski organi se sami odločajo o izbiri disciplinskih ukrepov v okviru zakonskih določil, določil kolektivnih pogodb in internih splošnih aktov, sodišče pa lahko spremeni disciplinski ukrep le, če ugotovi, da omenjena določila niso bila upoštevana, ali če je izrečeni ukrep v očitnem nesorazmerju s kršitvijo delovnih obveznosti.
Če sta se stranki družbene pogodbe dogovorili, da odkupita določeno premoženje in postaneta z nakupom tega premoženja solastnika do določenih deležev, je taka pogodba pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
ZPP (1977) člen 168, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365/2, 465, 168, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365/2, 465. ZFDO člen 3, 14, 14/3, 3, 14, 14/3. ZLS člen 100b, 100b. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2.
prenehanje delovnega razmerja tajnika občine - pristojnost za odločitev o prenehanju delovnega razmerja - občinski svet
O prenehanju delovnega razmerja tajniku občine lahko odloči organ, ki ga je imenoval (3. člen ZFDO - Zakon o funkcionarjih v državni upravi, Uradni list RS, št. 30/90 - 18/94) - to je občinski svet, in ne župan občine.
ZOR člen 60, 111, 60, 111. ZD člen 117, 120, 117, 120. ZN člen 43, 45, 52, 53, 43, 45, 52, 53. ZIZ člen 277, 277/2, 277, 277/2.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - darilo za primer smrti - napake volje - kršitev obličnosti pogodbe - razveza pogodbe - začasna odredba - razveljavitev pogodbe
Ob upoštevanju dejstva, da je tožnik že pred sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju govoril o izročitvi predmetne nepremičnine, ob ugotovitvi, da zaradi svoje in ženine starosti ne bo več zmogel obdelovati posestva, prejemanje zdravil v času podpisa pogodbe, ki vplivajo na centralni živčni sistem, ni šteti kot razlog za obstoj napak volje v smislu 60. člena ZOR. Zapis v pogodbi, da gre za darilo, je potrebno presojati ob sočasni oceni volje strank, skleniti neodplačno oziroma odplačno pogodb (pogodbo o dosmrtnem preživljanju). Razlogi za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju se ocenjujejo po določbah Zakona o dedovanju (120. člen ZD).
Neizpolnjevanje obveznosti mora biti dejansko, pri čemer je le bistveno neizpolnjevanje oziroma neizpolnjevanje v pretežnem delu šteti za razlog za razvezo pogodbe. V zvezi z zavarovanjem morebitnih bodočih terjatev se uporabi določbi II. odst. 277. čl. ZIZ (predlagatelj mora upravičiti začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala z vložitvijo ustreznega zahtevka).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 339, 339/2, 339/2-12. ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršbe
Ker je upnik že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi predlagal ustavitev izvršilnega postopka, je dejansko umaknil predlog za izvršbo le v tistem delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (prim.
2. odst. 43. člena ZIZ). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage tudi za razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bilo dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Ta del predstavlja izvršilni naslov, nanj pa je sodišče vezano ( 1. odst. 320. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S tem, da je (poleg tega, da je ustavilo izvršilni postopek - kar je pravilno), tudi razveljavilo pravnomočen sklep o izvršbi, ja sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 12. točke 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZIZ ne predvideva nobenega posebnega obvestila upniku o neuspeli dražbi. To velja tudi v primerih, če se upnik javne dražbe ne udeleži. Ker upnica ni bila aktivna in ni predlagala ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 1. odst. 95. člena ZIZ in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da ugovarja računu št. 52/98 (priloga A5), ker mu je g. S... kot kooperant izstavil 100% večji račun kot so bila zaračunana dela dolžnika do stranke, s čimer je navedel dejstva s katerimi je svoj ugovor utemeljeval, vendar pa za to trditev ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve, da je valuta na računu št. 3/99 (priloga A8) 15 dni od izstavitve računa, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Prav tako ne navede zoper katere izvršilne stroške ugovarja in tudi ne katere zamudne obresti po katerih računih naj ne bi bile upravičene. K tem svojim trditvam pa tudi ne predloži drugačnega izračuna zamudnih obresti. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
V postopku na prvi stopnji tožena stranka pobotnega ugovora sploh ni obrazložila niti ni predložila nobenih dokazov o obstoju in višini v pobot uveljavljane terjatve, zato je sodišče prve stopnje tak pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi pravil o trditvenem in dokaznem bremenu (2. odst. 7. čl., 219. čl. in 221.a čl. ZPP). Pritožbenih navedb o tem, iz katerega računa izvira pobotni ugovor, ter ugovorov glede posameznih vtoževanih računov sodišče druge stopnje kot nedovoljenih pritožbenih novot ni obravnavalo (496.a. čl. ZPP).
Ker je ugotovilo, da je bil zakoniti zastopnik tožene stranke v njenih poslovnih prostorih, a se ni hotel pojaviti pred vročevalcem, da bi sprejel tožbo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je tožena stranka brez zakonitega razloga odklonila sprejem pisanja, zato je bila vročitev z nabitjem na vrata poslovnih prostorov opravljena pravilno. S tem je bil izpolnjen eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM30064
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1.
goljufija - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje doslej še ni bilo do take mere razjasnjeno, da bi odpadli prav vsi pomisleki o pravilnosti prvostopnega krivdnega izreka, to pa zahteva ponovitev dokaznega postopka z izvedbo vseh razpoložljivih dokazov in njihovo ponovno oceno.
Nosilec zavarovane blagovne znamke, po kateri se prepoznajo alinimirani industrijski izdelki lahko v smislu člena 17 ZGD prepove uporabo take znamke v registrirani firmi druge gospodarske družbe zaradi nedovoljene sestavine firme.
Določilo 1. odst. 158. čl. ZPP je potrebno razlagati tako, da je tožnik v primeru toženčeve izpolnitve dolžan umakniti tožbo, da se preprečijo morebitni nadaljnji stroški, do katerih tožnik nedvomno ni upravičen. Pač pa je upravičen do povrnitve stroškov, nastalih pred toženčevo izpolnitvijo zahtevka (pod pogojem, da je takoj po izpolnitvi umaknil tožbo in priglasil stroške), saj je toženec s svojo izpolnitvijo v bistvu pripoznal tožnikov zahtevek. Tako je določbe 158. čl. ZPP potrebno obravnavati kot specifično obliko krivdnega načela povrnitve stroškov (prim. 156. čl. ZPP) v povezavi z načelom uspeha (prim. 154. čl. ZPP). Ker je bil tožnikov zahtevek ob vložitvi predloga za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov utemeljen, mu je dolžan toženec povrniti njegove pravdne stroške.