Združitev zadev v skupno obravnavanje po 1. odstavku 313. člena ZPP je stvar procesnega vodstva. Sodišče se za to odloči, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški, torej iz razlogov ekonomičnosti postopka. Glede na različno dejansko in pravno podlago obeh zahtevkov razlogov ekonomičnosti ni videti. Pritožbena trditev, da bi se z združitvijo obeh zadev razčistila medsebojna razmerja med pravdnima strankama, pa ni zakonski razlog za združitev zadev po 1. odstavku 313. člena ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so očetovi dohodki nekoliko višji od materinih in ker mati sama skrbi za otroke, ki ima večje potrebe, je utemeljen tožbeni zahtevek na višji preživnini, kljub rojstvu novega otroka na toženčevi strani.
ZOR člen 934, 934/1, 934/2, 934/9, 934, 934/1, 934/2, 934/9.
zavarovanje
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
Prevzem kazenskega pregona dolžnika zoper upnico ne more pomeniti posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Znatnejša škoda je pravni standard, ki ga je treba definirati v vsakem konkretnem primeru. S tem v zvezi je treba oceniti, kakšna in kolikšna škoda bi nastala dolžniku, če bi se izkazalo, da izvedba izvršbe ne bi bila utemeljena, ali obstojijo možnosti za učinkovito restitucijo, kakšno je premoženjsko stanje dolžnika in za kakšno vrsto in višino terjatve, ki se izterjuje, gre.
Po izdaji sklepa o dedovanju sodišče načeloma ni dolžno ugotavljati, ali je imel zapustnik morda še kakšno drugo premoženje poleg tistega, ki je obseženo v izpodbijanem sklepu.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20569
KZ člen 217, 217/1, 217/4, 217, 217/1, 217/4. ZKP člen 358, 358-1, 358, 358-1.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja
Iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi ni razvidno, kakšno zmotno predstavo naj bi obdolženec ustvaril pri oškodovancu, zato dejanje nima znakov kaznivega dejanja.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost
Malomarnost obdolženke pri kršitvi cestnoprometnih predpisov se izkazuje s tem, da je zavila na parkirni prostor ob cesti čeprav je vedela za kolesarja, ki je peljal v smeri naravnost na kratki razdalji za njo, hitro na športnem kolesu, računajoč, da bo manever zavijanja končala pravočasno.
dopolnilni sklep - postopek za delitev stvari v solastnini
Po poteku pritožbenega roka ni več mogoče zahtevati dopolnitve sklepa o razdelitvi nepremičnin, ki so bile v solasti udeležencev postopka, s tem da naj bi se določile obresti od vrednosti deleža, ki ga mora prevzemnik stvari plačati ostalim solastnikom.
stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - trajanje
Pri določitvi trajanja stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila je potrebno upoštevati tudi okoliščine, ki se nanašajo na kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. KZ.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev varnostnih predpisov - nesreča pri delu - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Tožena stranka bi morala poskrbeti za dodatno zaščito nizkega štedilnika s postavitvijo zaščitne zaslonke in poučiti tožnico o nevarnosti dela na ali ob nizkem štedilniku. Ker tega ni storila, je tožena stranka tožnici odgovorna za škodo, ki jo je slednja utrpela v delovni nesreči. Tožena stranka bi po 1. odst. 154. člena ZOR morala dokazati, da za to škodo ni kriva, kar ji pa ni uspelo, kot tudi ne, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode.
nepopolna vloga - pooblastilo - postopek z nepopolno vlogo
Sodišče prve stopnje je zavrglo vlogo predlagatelja, ker jo je vložil pooblaščenec, ki ni predložil pooblastila. S tem je sodišče prve stopnje kršilo določilo 3. odst. 76. čl. ZKP.
Sodišče prve stopnje je dovolj obrazložilo, zakaj je ugotovilo, da je bil prav obravnavani starejši mladoletnik storilec kaznivega dejanja, ki ga je zanikal. Pritožba ni mogla omajati takih zaključkov sodišča prve stopnje.
Tožbe za ugotovitev lastninske pravice ni mogoče vložiti zoper "neznane dediče" zemljiškoknjižnega lastnika. Tako označeni toženi stranki tudi ni mogoče postaviti začasnega zastopnika v smislu 84. člena ZPP.
razmerja med izvenzakonskima partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - zahtevek za preživnino po razpadu izvenzakonske skupnosti - verzijski zahtevek
Preživninski zahtevek se lahko po 81. členu ZZZDR le izjemoma uveljavlja kasneje in ne takoj po razpadu izvenzakonske skupnosti, in sicer, če ga izvenzakonski partner iz upravičenih razlogov ni uveljavljal takoj, ob tem, da to stori takoj potem in ob nadaljnjem pogoju, da so okoliščine, na katere se opira tak zahtevek, obstajale že v času razpada izvenzakonske skupnosti. Aktivno legitimiran za verzijski zahtevek je tako po 218. členu ZOR kot tudi po 133. členu ZZZDR (lex specialis) tisti, ki je imel izdatke s preživljanjem preživninskega upravičenca in ne oseba, zaradi katere so nastali (preživljana oseba).
Dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem ogrožanja varnosti je popolno in pravilno ugotovljeno, glede na dosedanjo neoporečnost in glede na težo kaznivega dejanja pa je v okviru pogojne obsodbe določena preizkusna doba predolga, zato je skrajšana na eno leto.
Tožeča stranka ni upravičena do odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo predstavljajo stroški za priključitev "kontrolnika" telefonskih zvez, če ta škoda ni vzročno povezana z ugotovitvijo nedopustnega posega tožene stranke v tožničino osebnostno pravico.