Drugo vprašanje je materialnopravne narave. V zvezi s tem je pritrditi v razlogih sodbe sodišča druge stopnje zapisanim ugotovitvam, da je pretežni del sodne prakse stal na stališču, da sta normi prvega in četrtega odstavka 399. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) prisilne narave in da lahko zato sodišča dajejo pravno varstvo posojilodajalcem glede obrestnih zahtevkov za posojila v tuji valuti le v obliki obrestnih mer, ki se v kraju izpolnitve priznavajo za hranilne vloge na vpogled (medtem ko se višje obresti lahko priznavajo le nefizičnim osebam). Ker so mogle biti tožniku priznane v tem primeru obresti le za zahtevano dobo in v višini, ki se priznavajo v kraju izpolnitve za hranilne vloge na vpogled, sta odločitvi sodišč nižjih stopenj o obrestnem zahtevku tožnika v skladu s tako sodno prakso kot je navedena. Sporna sodna odločba, ki je v skladu s tako presojo, je materialnopravno pravilna. V zvezi z revizijskimi izvajanji o obrestih je dodati, da je prosto dogovarjanje strank lahko omejeno z določili ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma njihovih posameznih določb in to ni v neskladju z načeli obligacijskega prava ali pa z ustavnimi načeli. Tako je Ustavno sodišče RS v razlogih svoje odločbe št. U-I-202/93 (Ur. list RS, št. 74/94) navedlo med drugim, da dogovori o obrestih, na podlagi katerih v razmerah razmeroma stabilne domače denarne enote obveznost v kratkem času doseže in preseže znesek posojene glavnice, ne glede na to ali so podani elementi oderuštva, očitno kršijo kar nekaj splošnih načel obligacijskega prava, ki so uzakonjena v 10., 12., 13., 15. in še drugih členih ZOR. Zato morajo sodišča (po stališču navedene ustavne odločbe) pri odločanju vedno presojati dopustnost pravnih podlag za nastanek obrestnih terjatev tudi z upoštevanjem navedenih temeljnih načel ZOR. Če to velja za drugi odstavek 399. člena ZOR (ko še vedno ni s posebnim zakonom omejena najvišja pogodbena obrestna mera), velja toliko bolj za določbo prvega odstavka istega člena, kadar se s pogodbo dogovorijo višje od dopustnih obrestnih mer. Glede te pravne norme pa je ustavno sodišče v isti odločbi ugotovilo, da ni v neskladju z ustavo in zapisalo, da je dopustnost omejevanja pogodbene avtonomije na področju obresti utemeljena z javno koristjo, s potrebo po zagotavljanju socialne varnosti kot zaradi zagotavljanja socialne in ekonomske funkcije lastnine.
ZKZ (1973) člen 83, 83/1, 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115, 115/1, 115/2.
komasacija - nova razdelitev kmetijskih zemljišč
Uvrstitev zemljišč v vrsto agrarnih operacij ni stvar prizadetih udeležencev, ki sodelujejo v teh postopkih, temveč je to stvar opredelitve zemljišč po njihovem namenu v dolgoročnem in srednjeročnem družbenem planu občine.
Pravna presoja spora, sprejeta na nižjih stopnjah sojenja, je po oceni revizijskega sodišča pravilna in ima pravno podlago v določbah 516. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (v odločbi o plačilu neporavnanega dela kupnine), v 277. členu ZOR (glede plačila zamudnih obresti), presoja vrednotenja dinarskega dela vplačil v zvezi z valutno klavzulo pa v 395. členu ZOR in v predpisih, ki se nanašajo na devizno poslovanje, ki so navedeni že spredaj. Revizijsko sodišče se v celoti strinja s pravno presojo in v zvezi z njo navedenimi razlogi sodišča druge stopnje, ki se nanašajo na devizno klavzulo in z zaključkom, da morajo zadevne spremembe v zakonodaji priti do odraza tudi pri odločanju o pravnih razmerjih, ki izvirajo še iz časa pred uveljavitvijo zakona o deviznem poslovanju, pa niso bila izpolnjena do trenutka odločanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS03715
ZOR člen 280, 280/1, 997, 1004, 1004/3. ZTLR člen 63.
razlaga pogodb - materialnopravna razlaga pogodbenih določil - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - oblika poroštva - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
V 5. točki pogodbe zastavniki dovoljujejo le, da se sme v primeru neplačila obveznosti ob njeni zapadlosti zastavljena nepremičnina prodati na javni dražbi, tožnik kot zastavni upnik pa iz kupnine poplačati. Taka pogodbena določba ustreza vsebini zastavne pogodbe iz 63. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ne pa vsebini poroštvene pogodbe iz 997. ali tretjega odstavka 1004. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.
Sodišče druge stopnje je sprejelo in tudi poudarilo razloge sodišča prve stopnje, da ni dokazano, da obstaja med tožnikom in prvotoženko upniško dolžniško razmerje. Ker zato prvotoženke ni šteti za tožnikovo dolžnico, manjka eden od več potrebnih elementov iz splošnega pravila o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj, vsebovanega v prvem odstavku 280. člena ZOR.
zapuščinski postopek - revizija - dovoljenost revizije
Zmotno je uvodno sklicevanje revizije na 163. člen ZD, ki za zapuščinski postopek določa tudi subsidarno uporabo ZPP. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, saj so ta v ZPP urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka.
V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku).
povzročitev škode - denarna odškodnina - podlage za odgovornost
Ugotovljena dejstva namreč ne dajejo podlage za zaključek, da sta toženki odgovorni tožnikom za škodo, ki jim je nastala zaradi udeležbe v igri. Reklamiranje toženk k igri, v kateri sta sami sodelovali kot igralki, ne more predstavljati nedopustnega ravnanja, ko sta po ugotovitvah nižjih sodišč sami verjeli v igro in se nadejali sreče tako kot ostali udeleženci igre. Iz ugotovitev nižjih sodišč pa je mogoče tudi zaključiti, da bi se tožniki lahko pred pristopom k igri prepričali o njenih pravilih in o možnostih zadetkov oziroma vrnitve pologov. Takšno njihovo ravnanje kot je bilo ugotovljeno pa kaže, da niso ravnali s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu (v katerem so bili oni sopogodbeniki organizatorja glede svojih pologov v igro in ne toženki). Določilo 16. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (po katerem se je vsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo), na katero tožniki v reviziji poudarjeno opozarjajo, je norma načelne narave, ki na drugačno pravno presojo tega spora ne more vplivati. Neutemeljeno pa revizija poskuša uveljavljati odgovornost toženk še na podlagi goljufivega (prevarnega) ravnanja, ker ta podlaga nima opore v ugotovljenem dejanskem stanju.
Spremenjene zakonske pristojnosti ministrstva ni okoliščina, ki bi sama po sebi bila razlog za prenehanje delovnega razmerja višjega upravnega delavca, ampak je le razlog za njegovo prerazporeditev.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil - povrnitev škode - denarna odškodnina
Tožnik - mopedist se je v trenutku, ko je zavarovanec tožene stranke pričel z vzvratno vožnjo iz parkirnega boksa na parkirišču, nahajal nekako na začetku prehoda za pešce na Š. ulici, torej v neposredni bližini samega križišča, skozi katero je nato peljal naravnost na samo parkirišče. Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da od voznika kombija ni mogoče zahtevati, da "absolutno" predvideva ravnanje naglo se bližajočega mopedista. Voznik kombija, ki tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča res ni imel prednosti pred mopedistom, ki je peljal čez parkirišče in je bil tudi on tisti, ki je mopedistu zaprl pot čez parkirišče, se poleg navedenega pred tem tudi ni dovolj skrbno prepričal, ali lahko z vzvratno vožnjo prične brez nevarnosti za druge udeležence v prometu. To kršitev ugotavlja tudi pritožbeno sodišče, vendar zmotno dodaja, da naj bi voznik kombija ne bil dolžan "absolutno" predvidevati ravnanja naglo se bližajočega mopedista. Le s preverjanjem, kam bo peljal že pred križiščem se nahajajoči tožnik, bi zavarovanec tožene stranke opravil in izkazal zahtevano skrbnost pred premikom svojega že parkiranega vozila.
ZUS člen 17, 17/1. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov člen 15.
zahteva za sodno varstvo - tožba v upravnem sporu - izvršitev upravnega akta
Tožba, vložena v upravnem sporu, po določilu 1. odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu SFRJ, štev. 4/77 (enako določilo vsebuje tudi 1. odstavek 30. člena Zakona o upravnem sporu, objavljenem v Ur.listu RS, štev. 50/97), namreč ne ovira izvršitve upravnega akta, zoper katerega je vložena.
povzročitev škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - športni dan - denarna odškodnina
Zahteva do osnovne šole, ki organizira obvezni športni dan s smučanjem in sankanjem za otroke nižjih razredov, da sposobnostim toliko starih otrok primerno uredi površino za njihovo smučanje, pa ni utemeljena samo v analogni uporabi predpisov o varnosti na javnih smučiščih, temveč tudi v eni od osnovnih nalog šole, da poskrbi za varnost otrok. Zato so kriteriji glede primernosti za izvajanje športnega dne pripravljenega smučišča lahko celo strožji, kot veljajo za javna smučišča. Krtine na tako smučišče, na katerem v okviru obveznega športnega dne smučajo šolarji nižjih razredov, vsekakor ne spadajo. Zato so tudi pravilni nadaljnji razlogi sodišča druge stopnje, da bi delavci šole glede na tako (ne)urejeno smučišče morali opustiti izvajanje smučanja ali pa prej začeti s pokrivanjem krtin s snegom, če jih že ni bilo mogoče odstraniti. Delavci zavarovanca tožene stranke po vsem obrazloženem niso ravnali tako, kot je bilo treba, zaradi česar je podana odškodninska odgovornost zavarovanca tožene stranke.
ZKZ (1973) člen 66, 80, 80/3, 81, 81/3, 85, 86, 92, 92/3.ZKZ člen 115, 115/1, 115/2.
komasacija - nova razdelitev kmetijskih zemljišč
Ker se komasacijski postopek lahko uvede tudi proti volji prizadete stranke, ni pomembno, ali se je prizadeta stranka z zamenjavo zemljišč strinjala ali ne.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - prehitevanje v koloni - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze
Nepravilna odločitev za prehitevanje prvega voznika pri normalnem teku stvari ne pripelje do nastanka škode za njim vozečemu vozniku. Za krivdno ravnanje drugega voznika v tej prehitevajoči koloni torej ne more odškodninsko odgovarjati prvi voznik. Nepravilna vožnja drugega voznika M. Š. zato predstavlja tako krivdno ravnanje samega oškodovanca, zaradi katerega je sam v celoti odgovoren za njegovim svojcem v tej pravdni zadevi iztoževano povrnitev škode.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek
Če so v organizaciji (pri delodajalcu) ukinjena vsa delovna mesta za katera se je zahtevala I. stopnja strokovne izobrazbe, potem za delavce, ki imajo tako stopnjo strokovne izobrazbe ni potrebno, in tudi ni možno uporabiti kriterijev iz 36. b čl. ZDR, za prenehanje delovnega razmerja kot trajno presežnim delavcem.
plače in drugi prejemki - odpravnina - višina - predčasna razrešitev
Po določbi 577. člena ZGD je tožena stranka tudi po uveljavitvi ZGD nadaljevala z delom na način in pod pogoji, pod katerimi je bila vpisana v sodni register, glede organov upravljanja pa so se skladno določilu 2. odstavka 578. člena in 579. člena še naprej uporabljale določbe Zakona o podjetjih. Zaradi tega je status tožnika kot direktorja tožene stranke ter njegovih pravic in odgovornosti presojati v okviru določb Zakona o podjetjih oziroma na njegovi osnovi sprejetih individualnih aktov.
disciplinska odgovornost - predhodni postopek - zahteva za uvedbo disciplinskega postopka - opredelitev disciplinskih kršitev - posledica opustitve - sodni postopek
Tožniku nedoločno očitana ravnanja bi morala biti vsaj v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka opredeljena in opisana. Opredelitev posameznih disciplinskih kršitev in jasen, kratek opis dejanja, s katerimi so bila storjena, je pomembna zato, ker je ugotavljanje disciplinske odgovornosti povezano z ustreznimi dokaznimi zaključki, ki jih sodišče v sodnem postopku ne more samo sprejemati.
postopek za uveljavljanje in varstvo pravic - pristojnosti
Drugostopenjsko sodišče je zato svojo odločitev pravilno oprlo na določbe 254. člena ZPIZ. Ta v prvem odstavku (kot pravilo) določa, da lahko pri toženi stranki uveljavi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja oseba, ki je bila pri njem nazadnje zavarovana, in to tudi tedaj, če gre za pravice na podlagi mednarodnih pogodb. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila tožnica nazadnje zavarovana pri tujem nosilcu zavarovanja v Beogradu, kar sta enako ugotovili obe nižji sodišči, tudi nista zmotno uporabili materialnega prava, ko sta zaključili, da tožnica ne izpolnjuje pogojev, določenih v citiranem zakonskem določilu, za uveljavitev pravic iz pokojninskega zavarovanja pri toženi stranki. Ker zakon na splošno veže možnost uveljavljati pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja samo na zadnje zavarovanje, ne pa tudi na morebiten obstoj kakšnih drugih relacij, tožničinemu zahtevku ni bilo mogoče ugoditi.
ZOR člen 158. ZTVCP člen 45, 94, 95, 126, 395, 395/1.
odškodninska odgovornost - huda malomarnost - delovno razmerje pri delodajalcu
Poklicni voznik, ki je po mokri in spolzki cesti vozil preobremenjen tovornjak s priklopnikom v premajhni varnostni razdalji in se je zato, zaradi zaviranja spredaj vozečega tovornjaka, zaletel vanj, je povzročil škodo iz hude malomarnosti.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/2.
prenehanje delovnega razmerja - opravičena odsotnost - potrdilo o začasni nezmožnosti za delo - neprisojen organ - javna listina
Samo listina, ki je bila izdana v okvirih iz prvega in drugega odstavka 230. člena ZPP, ima značaj javne listine, s katero se dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje
prenehanje delovnega razmerja - začasna zadržanost z dela
Če je tožnik v času odločanja o prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki razpolagal s (pravnomočno) odločbo, ki mu je dala pravico do začasne zadržanosti z dela ni možen zaključek, do katerega je prišlo sodišče, da tožnik ni imel pokrite začasne zadržanosti za delo in da bi moral upoštevati odločbo, ki mu je, v nasprotju z veljavno postopkovno ureditvijo, skušala odvzeti pravnomočno priznano pravico.
Vodenje disciplinskega postopka se konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka sklepa. Vročitev je sicer pomembna za računanje rokov (na primer 83. člen ZTPDR), za dokončnost in izvršljivost (na primer 13. točka prvega odstavka 100. člena ZDR), nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek sam, v smislu vodenja, z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka sklepa nima nobenega vpliva več.