privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - upoštevanje okoliščin v času uveljavitve SZ
Za presojo utemeljenosti zahteve za odkup stanovanja po predpisih o privatizaciji so odločilne okoliščine, kakršne so bile v času, ko je Stanovanjski zakon (v nadaljnjem SZ Ur.l. RS št. 18/91 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami Ur.l. RS 21/94 in 23/96) začel veljati.
ZDen člen 5. Zakon o stanovanjskih in poslovnih prostorih (1946) člen 1, 2, 3, 7, 15, 40.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti
Pri ugotavljanju pogojev za denacionalizacijo po 5. členu ZDen je po eni strani potrebna širša razčlenitev konkretnega ravnanja pogodbenih strank v času sklenitve obravnavanega pravnega posla, prav tako pa tudi razčlenitev tedanjih splošnih družbenih razmer in konkretnih razmer, v katerih je živel prejšnji lastnik, vključno z oceno medsebojnega vpliva vseh teh dejavnikov - po drugi strani pa je treba upoštevati, da je izhodišče te zakonske določbe vendarle delovanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je bilo v zvezi s sklenitvijo izpodbijanega pravnega posla in ki je bilo usmerjeno prav na njegovo sklenitev, torej na prenos upravičenčevih stvari oziroma premoženja v državno last.
darilna pogodba za primer smrti - ničnost - uveljavljanje ničnosti - odpoved dediščini - odpoved neuvedenemu dedovanju
Darilna pogodba za primer smrti je bila sklenjena potem, ko se je tožnica že veljavno odpovedala dedovanju po očetu. V takih okoliščinah pogodba ni bila sklenjena njej v škodo.
Pogodba ne glede na svojo vsebino ni prizadela nobene tožničine pravice ali koristi. Zato je tožnica ni upravičena izpodbijati, saj nima položaja zainteresirane osebe (109.čl. zakona o obligacijskih razmerjih).
Toženca sta krivdno odgovorna za škodo, ki jo je povzročila njuna mladoletna hčerka tožnici.
Ni edino pomembno, da hčerka tožencev ni opravila izpita iz poznavanja prometnih predpisov niti pred nesrečnim dogodkom niti ne po njem. Pomembno je poleg tega tudi to, da sta toženca napačno predpostavljala, da je trinajstleten otrok sposoben varno voziti po prometnih cestah in da sta štela, da spretnost in obvladanje kolesa zadostuje, nista pa upoštevala očitnega pomanjkanja izkušenj v prometu in nezadostne sposobnosti za oceno položaja in za ustrezno ukrepanje. Ker sta toženca hčerki dovolila udeležbo v javnem cestnem prometu, sta nase prevzela odgovornost za škodne posledice take odločitve.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 8, 3/10, 3/14.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - prepovedan prehod čez državno mejo - vohunstvo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe - akcesorno kaznivo dejanje
Ilegalni prehod državne meje v času, ko naj bi bilo dejanje storjeno (19.10.1947), ni bil določen kot kaznivo dejanje.
Dejanji po 14.tč. 3.čl. in po 8.čl. ZKLD sta bili akcesorne narave, to pomeni, da je bil njun obstoj odvisen od obstoja predhodne druge kriminalne dejavnosti.
ZJG člen 2, 9, 9/1, 16, 16/2.URS člen 39, 39/1, 40.
aktivna legitimacija - svoboda izražanja - obveznost objave odgovora - javna glasila - prizadetost pravice ali interesa - pravica do popravka in odgovora na objavljeno informacijo
V obravnavanem primeru tožeča stranka prizadetosti kakšne pravice ali interesa, ki bi bila pravno varovana (o prizadetosti pravice do svobode izražanja bo govor v nadaljevanju), ni dokazala. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje namreč izhaja, da tožnik ni odgovarjal na v časopisu objavljeni članek, ampak je zahteval le dopolnitev njegove lastne izjave. Ta v časopisu ni bila objavljena v celoti. Neobjava celotne izjave lahko "popači" njeno vsebino, zaradi česar varstvo, ki ga ima prizadeti po 40. členu Ustave RS in določbah ZJG (9. člen in nasl.), ni izključeno. Vendar pa iz ugotovitev obeh sodišč izhaja, da v obravnavanem primeru v objavljenem delu izjave tožeče stranke ni ničesar "popačenega" in takega, česar tožeča stranka tudi v resnici ni izjavila (v objavljenem delu je tedaj zapis izjave točen, čeprav avtorizacija ni bila dogovorjena), iz celotne izjave pa so izpuščeni le posamezni deli, ki celotne izjave ne spreminjajo niti po vsebini, niti po namenu (in je zato tudi ne "izkrivljajo" oziroma spreminjajo v "popačeno"). Nasprotno: Po ugotovitvah sodišč so namreč iz izjave izpuščeni le tisti deli, ki jih je tudi po presoji sodišča mogoče oceniti kot "neprimerne, nekorektne in neadekvatne novinarskemu nivoju" (tudi tožnik je novinar), "če že ne za žaljive in zaničevalne" (1. odstavek na 4. strani razlogov sodišča druge stopnje). Tožeča stranka v reviziji sicer zatrjuje, da ima "interes", da se tudi ta del izjave vseeno objavi, vendar pa revizijsko sodišče pri tem ponovno poudarja, da tak "interes" tožeče stranke, tudi če obstaja (v kar glede na trditve tožeče stranke med postopkom ni mogoče dvomiti), ne zadošča, saj mora biti po določbah ZJG vsak interes tudi pravno varovan (ustavnopravno, civilnopravno, kazenskopravno itd.). V zahtevi tožeče stranke za objavo "neprimernih, nekorektnih in neadekvatnih novinarskemu nivoju, če že ne žaljivih in zaničevalnih" izjav pa je brez dvoma mogoče zaslediti le "interes" tožeče stranke za objavo (kar pa po določbah ZJG ne zadošča), ne pa tudi "interesa, ki bi bil pravno varovan".
izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
V zahtevi za varstvo zakonitosti se zatrjuje kršitev več členov ZKP, predvsem iz poglavja o temeljnih načelih kazenskega postopka, ki pa niso opredeljene, niti obrazložene, zato utemeljenosti zatrjevanih kršitev postopka sploh ni mogoče preizkusiti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS03672
ZOR člen 997 - 1019. ZUKZ člen 19, 20, 20/1, 25, 46, 54, 81.ZM člen 94, 97.
poroštvo - premoženjskopravni spor - subsidiarno poroštvo - pravo, ki ga je treba uporabiti - pristojnost sodišč RS v zadevah z mednarodnim elementom - akcesorni pravni posel - razmerje med upnikom in dolžnikom - oblike poroštva - nesolventnost glavnega dolžnika
V zvezi z ugovorom tožene stranke, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno ugotovili, da je v tem premoženjskopravnem sporu, ki vsebuje mednarodne elemente, pristojno slovensko sodišče, saj so imeli toženci v naši republiki (46., 54. in 81. člen Zakona o ureditvi kolizije s predpisi drugih držav v določenih razmerjih, ZUKZ, Ur.l. SFRJ št. 43/82 in 72/82).
Za uporabo ustreznega prava pri uporabi teh razmerij, najdemo napotilo na avstrijsko pravo v ZUKZ. Zakon v 20. členu določa uporaba prava za posamezne pogodbe, med katerimi pa ni navedena poroštvena pogodba, ker gre za akcesorno pogodbo. Za akcesorne pravne posle je namreč v 25. členu ZKKZ določeno, da se zanje uporabi pravo, ki velja za glavni posel, to je za gospodarsko pogodbo o prodaji premičnin med dvema gospodarskima subjektoma v Avstriji. Za glavno pogodbo je po določilu 1. točke 20. člena ZUKZ predvideno pravo kraja, kjer je imel prodajalec sedež ob prejemu ponudbe, torej pravo Republike Avstrije.
Čeprav tožeča stranka kot podlago za svoj tožbeni zahtevek ne navaja avala, pa bi tudi v takem hipotetičnem primeru prišli do uporabe avstrijskega prava. Tedaj bi bilo treba uporabiti določila Zakona o menici (ZM, Ur.l. SFRJ št. 104/46 do 57/89). Po določilu 94. člena tega zakona bi bilo treba slovensko pravo uporabiti za presojo sposobnosti avalistov, da se zavežejo z menico, sicer pa bi bilo treba po drugem odstavku 97. člena ZM presojati obveznosti avalistov po pravu države, v kateri so bile te obveznosti prevzete, torej V. v Avstriji.
obtožnica - ugovor zoper obtožnico - zahteva za varstvo zakonitosti
1) Zahteva za varstvo zakonitosti je dopustna tudi zoper odločbe sodišča, čeprav se z njimi ne odloča materialnopravno o kaznivem dejanju in kazenski odgovornosti zanj.
2) V opisu dejanja v obtožnici mora biti navedena ustrezna določba, ki nanjo odkazuje blanketna dispozicija kaznivega dejanja, vendar pa je treba pomen opustitve take navedbe ocenjevati glede na to ali se z dopolnilnim predpisom opredeljujejo izvršitvena dejanja kot znak kaznivega dejanja ali ne.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 10.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - gospodarska kolaboracija - oblike krivde - objektivni pogoj kaznivosti - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Kaznivo dejanje po 10.čl. ZKLD se je lahko storilo tudi z eventualnim naklepom, saj zakon ni zahteval, da bi moralo biti dejanje storjeno s kakšnim posebnim namenom oz. ciljem. Zakonski znak tega kaznivega dejanja, "ki krepijo gospodarsko moč in vojni potencial sovražnika", je pomenil le objektivni pogoj kaznivosti, glede katerega pa se ne zahteva poseben subjektivni (krivdni) odnos storilca.
Čeprav je bil storilčev motiv za kolaboracijo pravno irelevanten za storitev kaznivega dejanja iz 10.čl. ZKLD, ni mogoče govoriti o tem kaznivem dejanju v tistih primerih, ko je okupator brez pristanka lastnika ali celo proti njegovi volji prevzel vodenje podjetja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/7, 3/10. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vohunstvo - prikrivanje orožja - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - organiziranje tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD
Poročanje o odnosu oblastnih organov do prebivalstva in o splošni situaciji na terenu, pri čemer v izreku pravnomočne sodbe niti ni navedeno, kakšne podatke naj bi v zvezi s tem obsojenec posredoval, ne pomeni kaznivega dejanja po 10.tč. 3.čl.ZKLD, zlasti še, ker v izreku pravnomočne sodbe ni opisano, zakaj naj bi taki podatki po svoji vsebini pomenili posebno varovano državno tajnost.
Dejanje prikrivanje orožja v ZKLD ni bilo inkriminirano kot kaznivo dejanje, prav tako pa tako dejanje ni bilo mogoče pravno opredeliti kot kaznivo dejanje po določilih Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije (1929), katerega pravna pravila so se lahko uporabljala po določilu 4.čl. Zakona o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo (Ur. list FLRJ, št. 86/46 z dne 25.10.1946).
lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev - pravni posel - pridobitni način - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba
Materialno pravo je pravilno uporabljeno. Tako sodišče prve, kot sodišče druge stopnje sta pojasnili, da je tožnik na podlagi kupne pogodbe, ki jo je sklenil s prvotožencem, s plačilom kupnine in prevzemom stvari v posest, postal lastnik spornega avtomobila po 34. členu ZTLR. Gre torej za stvarnopravno pravico, ki jo je tožnik pridobil potem, ko je bil drugotoženec svoj avtomobil odsvojil tožnikovemu pravnemu predniku. Zato sedaj neutemeljeno zavira registracijo, to je ureditev ustreznih razmerij še pred upravnimi organi.
gospodarjenje s stanovanji v družbeni lasti - stanovanjska skupnost - odškodninska odgovornost stanovanjske skupnosti - pravno nasledstvo stanovanjskih skupnosti
Po zakonu o stanovanjskem gospodarstvu so bile odgovorne za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti skupnosti stanovalcev in stanovanjske skupnosti (39. in 72. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu). V tej zadevi je ugotovljeno, da je bila skrb za vzdrževanje in varnost dvigal v celoti prenešena na stanovanjsko skupnost. Ta je tudi razpolagala z denarnimi sredstvi v ta namen. Ugotovljeno je, da je pravna prednica tožene stranke sklenila pogodbo za vzdrževanje dvigal s specializirano organizacijo. Odgovornost za škodo je zavarovala v lastnem imenu in tudi poskrbela, da je bila tožniku izplačana zavarovalna vsota kot akontacija na račun odškodnine za škodo, na katero se nanaša ta pravda. Pri takem stanju stvari je podana odškodninska odgovornost tedanje SSS.
URS člen 15, 15/3, 39, 39/1, 40. ZJG člen 2, 9, 9/1, 16, 16/2, 33. ZPP (1977) člen 71, 71-6, 73, 73/3.
javna glasila - svoboda izražanja - pravica do popravka in odgovora na obvestilo - tožba za objavo odgovora - pasivna legitimacija - prizadetost pravice ali interesa
Način izvrševanja ustavnih pravic do popravka in/ali odgovora je določen v ZJG. Zato neutemeljena neobjava odgovora ali popravka lahko pomeni le kršitev določb ZGJ (in tudi ustavne pravice iz 40. člena Ustave RS), ne pa tudi kršitve splošne ustavne pravice do svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS.
ZJG člen 2, 9, 9/1, 9/3, 10, 13, 16, 16/2.URS člen 40.
obveznost objave odgovora - zavrnitev objave odgovora - javna glasila - prizadetost pravice ali interesa - pravica do odgovora ali popravka na objavljeno informacijo - vsebina odgovora ali popravka
Po presoji revizijskega sodišča je materialnopravna razlaga osme alinee 13. člena zakona o javnih glasilih (Uradni list RS, št. 18/94 - v nadaljevanju ZJG), kakršna je bila zavzeta v sodbah sodišč druge in prve stopnje, najbrž preozka. Po tej alinei 13. člena lahko odgovorni urednik javnega glasila odkloni objavo odgovora oziroma popravka, če je bil dan odgovor oziroma popravek z enako vsebino kot odgovor oziroma popravek, o katerem teče spor pred sodiščem zaradi objave prejšnjega odgovora oziroma popravka iste informacije. Gre tedaj za več odgovorov ali popravkov na isto informacijo, vsebina vseh odgovorov ali popravkov pa je enaka vsebini odgovora ali popravka, o katerem že teče spor pred sodiščem. V primerih, kadar gre za objavo informacij v različnih časovnih obdobjih in katerih avtorji so različni (za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi), pa gre za več informacij, ki tudi po vsebini niso nujno povsem enake. Zavrnitev objave odgovora in/ali popravka s sklicevanjem na osmo alineo 13. člena ZJG je zato v takih primerih najmanj močno vprašljiva.