DZ člen 157, 157/2, 158, 158/1, 161, 177. ZNP-1 člen 96, 96/1, 96/2.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ogroženost otroka - kolizijski skrbnik otroka - mnenje otroka - razgovor z otrokom
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. člena DZ, ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, otrok pa je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).
izločitev iz zapuščine - darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - zemljiškoknjižno dovolilo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - zastaranje - pravočasnost odgovora na tožbo
Pritrditi je pritožbi tožnika, da izpodbijana sodba nima razlogov o tem, zakaj tožnik nima pravice zahtevati zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi zavezovalnega pravnega posla oziroma zakaj je sodišče prve stopnje primarni tožbeni zahtevek zavrnilo.
Pritožnik zmotno meni, da bi moralo sodišče v postopek pritegniti izvedenca medicinske stroke in da ni moglo odločiti o višini odškodnine brez tega izvedenca. Pri tem se sklicuje na en sodni primer (VSL sklep I Cp 122/2009), ki pa ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Ustaljeno sodno prakso predstavlja več sodnih odločb, objavljenih na spletni strani Vrhovnega sodišča (npr. VSL I Cp 4025/2009, VSC Cp 673/2013, VSL I Cp 1871/2023).
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3, 101. ZPP člen 343, 343/1, 352.
nepravdni postopek - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - nedovoljena pritožba
Sodišče prve stopnje se sklicuje na prvi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v skladu s katerim lahko sodišče prve stopnje sámo zavrže prepozno pritožbo. Pri tem je sodišče prve stopnje spregledalo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sodišču druge stopnje omogoča, da lahko iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po preteku roka iz tretjega odstavka 33. člena ZNP-1 (tretji odstavek 36. člena ZNP-1), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Na podlagi slednjega tako smiselna uporaba prvega odstavka 343. člena ZPP v nepravdnih postopkih ne pride v poštev in je sodišče prve stopnje neupravičeno pritožbo prve nasprotne udeleženke kot prepozno zavrglo.
Dedna izjava namreč deluje retroaktivno, šteje se, da oseba, ki se je dedovanju odpovedala, nikoli ni bila dedič. Dokler ima pravico odpovedati se dedovanju, je ta oseba "začasni dedič".
Da zapuščinski postopek po pokojnem tožniku še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se pravdni postopek ne bi nadaljeval. Kdo so dediči, se je sodišče prve stopnje očitno odločilo reševati samo.
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki iz takšne zakonske ureditve izhajata, sta načelo individualizacije višine odškodnine, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti njene višine, ki narekujejo upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljiva z njeno naravo in namenom.
Sodišče mora enake položaje obravnavati enako, različne pa različno, tako se doseže, da je znesek vpet v širše družbene okvirje in skladen z obstoječo sodno prakso.
dedovanje - lastnoročna oporoka - delilni načrt - skica - oporočno razpolaganje - spor o vsebini oporoke - prava volja oporočitelja - obstoj solastnine - poseg v solastninsko pravico - razpolaganje s tujim premoženjem - ničnost oporoke - delna ničnost
Iz oporoke in delilnega načrta izhaja, da je zapustnik opravil delitev na način, kot da je lastnik celotnega premoženja, čeprav je bil večji del nepremičnin v lasti tudi njegove žene kot solastnice, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je oporoka v tem delu nična.
Pravilno je sodišče prve stopnje izhajalo iz dejstva, da sta bila oba, torej tožnik in A. A., strokovnjaka s svojega področja, zato se je od njiju pričakovala večja skrbnost.
Tožnik bi si lahko koruzo pogledal že pred žetvijo oziroma v kolikor je ob sami žetvi videl, da je slednja v tako slabem stanju, bi kot skrben gospodar moral izkazati veliko skrbnejše ravnanje, kot ga je, in o slednjem že pred žetvijo obvestiti A. A.
Pogoj za veljavnost pripoznave je, da je izražena jasno, nepogojno in določno.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za tožbo - umik tožbe - stroški postopka - zahtevek na izselitev
Glede na listinsko dokumentacijo, ki potrjuje, da so toženci začeli uresničevati aktivnosti za izvršitev izpolnitvenega ravnanja, ki mu že pred vložitvijo tožbe niso nasprotovali, kar izhaja iz dopisa toženke iz aprila 2024, je po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje, da so toženci dali povod za tožbo, ker niso natančneje določili časovnice izselitve, zmoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00084057
ZPP člen 180, 313, 313/1, 313/2, 318. SZ-1 člen 111, 112. ZJU člen 24, 24/3.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zamudna sodba - paricijski rok - nesklepčnost tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka - najemna pogodba za stanovanje za določen čas - odpoved najemne pogodbe - službeno najemno stanovanje - trajanje delovnega razmerja - javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - učinkovanje odpovedi - prenehanje delovnega razmerja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Paricijski rok oziroma prostovoljni rok za izpraznitev in izročitev stanovanja ni obvezna sestavina tožbenega zahtevka in ne predstavlja dela trditvene podlage tožeče stranke. Paricijski rok je zakonski rok in ga določi sodišče po uradni dolžnosti, ko ugodi dajatvenemu zahtevku.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v sodbi določilo rok 30 dni za izročitev in izpraznitev stanovanja, je ravnalo zakonito in ni prekoračilo tožbenega zahtevka.
Glede na to, da je bilo po najemni pogodbi najemno razmerje odvisno od obstoja in trajanja delovnega razmerja, je pravilen pravni zaključek sodišča prve stopnje, da toženec v stanovanju prebiva nezakonito, saj je tožencu najemno razmerje prenehalo z dnem vročitve dokončnega sklepa o izredni odpovedi.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - izredno priposestvovanje - ugotovitev lastninske pravice - neopravičljiva zmota - dobroverna posest - domneva dobre vere - prevalitev dokaznega bremena - običajna skrbnost - skrbnost v pravnem prometu - zmotna uporaba materialnega prava - zavrnitev zahtevka
Le izjemne okoliščine opravičujejo zmotno prepričanje posestnika, da je lastnik nepremičnine. Še strožji standard presoje pa je potreben v primerih, ko priposestvovalčevo dobroverno prepričanje o lastništvu temelji na pridobitvi posesti od osebe, ki ni zemljiškoknjižni lastnik. Takšni primeri se ocenjujejo na podlagi ožjega in bolj izjemnega sklopa okoliščin.
Zmota tožnikov o tem, komu dejansko pripada sporna parcela oziroma, da je bila tudi sporna parcela predmet pogodbe, ob obrazloženem zaradi njune neskrbnosti ni opravičljiva oziroma njuna dobra vera ni izkazana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00084499
SPZ člen 69. ZNP-1 člen 112. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 337, 337/1. OZ člen 8, 8/2.
zahtevek za plačilo uporabnine - uporaba solastne stvari - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - dogovor o načinu uporabe stanovanja - solastniški delež na nepremičnini - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - ustni dogovor - neupravičena pridobitev - dokazna ocena - dopustnost posega v lastninsko pravico - pravica do učinkovitega sodnega varstva - nedovoljena pritožbena novota - načelo enake vrednosti dajatev
Solastniki se o uporabi solastne stvari prosto dogovorijo, pri čemer je odločilna njihova volja, pri tem pa ni nujno, da način uporabe/posesti ustreza pravnemu razmerju idealnih deležev. Pri tem solastnik, ki stvar poseduje v manjšem obsegu, kot mu pripada, ne sme samovoljno spremeniti dosedanjega izvrševanja načina posesti, lahko pa zahteva, da mu sodišče določi njegovemu solastniškemu delu odgovarjajočo uporabo. Prav tako ima pravico zahtevati delitev stvari.
ZVarCP člen 8, 8/2, 24, 25. Poslovnik varuha človekovih pravic (1995) člen 6.
odgovornost države za delo Varuha človekovih pravic - zavrnitev tožbenega zahtevka - neobstoj protipravnega ravnanja - tiskovna konferenca - v okviru pooblastil - prekoračitev pooblastila - mnenje Varuha človekovih pravic
Med zakonsko predvidene in utemeljene možnosti predstavitve svojega dela spada tudi javna predstavitev mnenja na tiskovni konferenci, kjer je Varuh človekovih pravic o svojih ugotovitvah in mnenju glede obstoja ali neobstoja kršitev človekovih pravic seznanil širši krog oseb, upoštevaje zaupno naravo zadeve.
Protipravnosti ne pomeni niti dejstvo, da Varuh v primerih družinskih zadev načeloma ne sklicuje tiskovnih konferenc, kot je to storil v tem primeru. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da je šlo za medijsko zelo odmevno zadevo, v kateri sta se tožnica in njen zunajzakonski partner že pred Varuhovo tiskovno konferenco večkrat obrnila na medije, s katerimi sta delila svojo zgodbo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo zanimanje javnosti za obravnavano zadevo veliko, na kar kažejo številne medijske objave pred sporno tiskovno konferenco.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083531
ZPP člen 116, 116/1, 163, 163/6, 360, 360/1, 365, 365-1. DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 183. URS člen 54, 56.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - obveznost preživljanja otrok - začasna odredba - začasna določitev preživnine - ogroženost otrokovega preživljanja - preživninska obveznost staršev - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena - preživninske potrebe mladoletnih otrok - stroški preživljanja - socialni transferji - ustaljena sodna praksa - prepozna dopolnitev pritožbe - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Pomota, zaradi katere je pri sestavljanju pritožbe prišlo do izpustitve pritožbenih navedb, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka. To velja tudi, če je do nje prišlo zaradi zasedenosti pooblaščenke, ki je pritožbo vložila.
Po ustaljeni sodni praksi pravilen pristop pri določitvi preživninske obveznosti staršev terja, da se sredstva socialne države, ki jih rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, ne obravnavajo kot del preživninske zmožnosti staršev, temveč se z njimi krijejo življenjske potrebe otrok šele v primeru, ko tudi s plačilom preživnine ostanejo nepokrite.
začasna odredba o preživnini - otroški dodatek - višina preživnine
V skladu s stališči sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo nujno preživljanje otroka, pri čemer je je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Sodišče prve stopnje je v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno in življenjsko sprejemljivo pojasnilo, kako je ocenilo nujne življenjske stroške za mladoletnega otroka in da predlagateljica ni niti konkretizirano navajala niti ni dokazala, da so stroški samoplačniških terapij nujni za razvoj mladoletnega otroka.
tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitvena (negatorna) tožba - priposestvovanje nepremične stvari - presoja dobrovernosti posestnika - dobroverna lastniška posest - nedobroverna posest nepremičnine - dokazovanje nepoštenosti posestnika - običajna skrbnost povprečnega človeka - dolžnostno ravnanje posestnika - priposestvovalna doba - nastanek novih parcel - izkaz identitete med ukinjeno in novonastalo parcelo - mejnik - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - obseg obrazložitve odločbe sodišča prve stopnje - odločitev o pravdnih stroških - predhodno vprašanje - sorazmerno majhen uspeh
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnik toženki vseskozi prerekal posest spornih nepremičnin in jo pozival na ureditev spora. Tako nikakor ne zdrži trditev, da ni imela razloga, da bi pomislila na okoliščine, ki bi kazale, da sporni nepremičnini nista njeni. Če je tožnik v letu 1980 nasprotoval poteku meje in če je v letu 1986 nasprotoval toženkinemu mirnemu uživanju posesti, bi se od povprečno skrbne osebe pričakovalo, da okoliščine glede posesti in lastninske pravice preveri, pa toženka tega ni naredila. Je pa to kasneje storil tožnik. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je povsem življenjsko, da je tožnik, ko je videl, da toženka kljub njegovim večletnim opozorilom ne namerava spoštovati njegove lastninske pravice, v letu 2007 angažiral geodeta, ki je njegove navedbe potrdil, kasneje v letu 2019 pa sprožil še sodni postopek, saj je videl, da ne bo prišlo do mirne rešitve spora.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - ohranitev že vpisanih pravic - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pravno nasledstvo v razmerju do zemljiškoknjižnega lastnika - pogoji za priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov - lastniška posest - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine
Sodišče v postopkih pridobitve in vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega organa (18. člen ZVEtL-1). To določbo pa je sodišče očitno spregledalo in se ni podrobneje ukvarjalo z vprašanjem, ali med udeleženci sploh obstaja spor glede lastninske pravice pritožnic na obravnavanem posameznem delu stavbe.
Dejstvo, da predlagateljici nista predložili izvirnikov pravnih poslov, ampak le fotokopije, ni razlog, da se ne bi upoštevala (tudi) priposestvovalna doba njune pravne prednice.
DZ člen 157, 160, 160/1, 161, 162. ZNP-1 člen 108.
predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - sklepčnost predloga za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - neustrezna komunikacija - grožnja - nasilje nad otrokom - lažna prijava škodnega dogodka - sum spolne zlorabe - omogočanje stikov - onemogočanje stikov z očetom - stiska otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - Društvo za nenasilno komunikacijo - trening starševskih veščin - dodelitev spisa drugemu sodniku - dvom o nepristranskosti sodnika
Sodišče mora v postopku za varstvo koristi otroka tudi po uradni dolžnosti izdati začasno odredbo, če ugotovi, da je otrok ogrožen ter bi se z njeno izdajo njegova ogroženost odpravila ali vsaj omilila.