odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - trčenje kolesarja in motorista - protipravno ravnanje - identično dejansko stanje - škodni dogodek - izvedensko mnenje - izvedenec - nepravilna vožnja - soprispevek - uporaba zaščitne čelade - obseg in višina škode - I. kategorija invalidnosti - dokazi in dokazovanje
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku po izvedenem dokaznem postopku ob pravilni uporabi materialnega prava ugotovilo, da tožnikova soodgovornost za nastalo škodo ni podana. Vsako ravnanje oškodovanca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka oz. škode, še nima značilnosti ravnanja, ki je razlog za (delno) razbremenitev odškodninske odgovornosti odgovorne osebe. To ravnanje mora namreč imeti znake neskrbnega ravnanja, pri čemer je pri odraslih oškodovancih merilo skrbnosti povprečen razumen odrasel človek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086065
ZPP člen 8, 212. DZ člen 197, 197/1.
preživnina - znižanje preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - trditveno in dokazno breme - spremenjene okoliščine - sklepčnost zahtevka - zahtevek za znižanje preživnine
Konstitutivni del trditev vsakega predloga za znižanje preživnine je ne le prikaz sprememb na strani preživninskega zavezanca, temveč tudi na strani preživninskega upravičenca; da je sploh mogoče presoditi, ali je prišlo do kakšnih relevantnih sprememb, ki upravičujejo spremembo preživnine, je treba najprej ugotoviti, kakšne so bile zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca v trenutku določitve preživnine.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 359.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - napačna odmera - ugovorni postopek - nastanek taksne obveznosti - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - jezikovna razlaga - vrednost predmeta spora - smiselna uporaba določb ZPP
Stališče zakonodajalca je jasno: smiselna uporaba določb zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, pride v poštev le, kadar ZST-1 ne določa drugače. Smiselna uporaba določb ZPP je v primeru postopanja po določbi 34.a člena ZST-1 izključena. Ta določba namreč celostno ureja postopek ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ter postopek, ko sodišče po uradni dolžnosti ugotovi napake v izdanem plačilnem nalogu.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 35. ZPP člen 285.
pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - nastanek taksne obveznosti - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - pravica do dostopa do sodišča - materialno procesno vodstvo
Vrednost terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva, ni vrednost, od katere bi se v skladu s ZST-1, ki veže odmero na vrednost predmeta, to pa je v primeru pobotnega ugovora vrednost v pobot uveljavljane terjatve, odmerjala sodna taksa. Če bi se sodna taksa odmerjala od vrednosti osnovne terjatve, ki jo uveljavljata tožnika s tožbo, bi zgornjo mejo določal že zakon, pa je ne. Strankino breme je, da je postavila v pobot višji znesek, kot sama meni, da ga lahko. Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - ugotovitev namembnosti zemljišča - domneva o lastniku nepremičnine - ugotovitev obstoja stvarne služnosti
Sodišče prve stopnje je utemeljilo oba vidika, in sicer dejanskega, ki je v funkcionalni povezanosti zemljišča s stavbo, ter pravnega, ki odraža nekdanjo pravno (akcesorno) povezanost pravic na takem zemljišču s pravicami na stavbi.
SPZ člen 66, 66/1, 67, 67/1, 67/5, 95, 95/2, 95/3.
verzijski zahtevek - zahtevek za plačilo uporabnine - nepremičnina v solastnini - skupno upravljanje stvari v solastnini - dobroverni lastniški posestnik - dovoljenje do preklica - prekarij
Dovoljenje, ki ga da tretjemu eden od solastnikov, ne zadošča temu tretjemu za zakonito uporabo nepremičnine. Pomembno je namreč, da prvi odstavek 67. člena SPZ določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Od tu dalje se postavi vprašanje ali je dovoljenje tretjemu, da prebiva v stanovanjski hiši, ki je v solastnini, predmet rednega ali izrednega upravljanja. Kateri so posli rednega upravljanja določa tretji odstavek istega člena, ki določa, da mednje štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. To pa vsekakor ni dovoljenje tretji osebi, da brezplačno uporablja solastno nepremičnino.
postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - sprememba sodne poravnave - razširitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - sum spolne zlorabe - neizkazanost - dokazovanje z izvedencem - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - zavrnitev ugovora
Izvedenka je pojasnila, da so stiki s prenočevanjem edini način, da se otrok nauči samostojnosti in se začne na zdrav način čustveno odlepljati od primarne figure navezanosti. V nasprotnem primeru obstaja tveganje preokupirane navezanosti in težave v navezovanju bodočih partnerskih odnosov. Sodišče prve stopnje je mnenju izvedenke utemeljeno sledilo in pravilno poudarilo, da pomanjkanje rednih, dovolj dolgih in kvalitetnih stikov lahko hitro vodi k odtujitvi deklice od očeta, kar predstavlja ogroženost otroka v smislu 157. člena DZ.
SPZ člen 88, 89, 89/1. ZNP-1 člen 177, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10.
predlog za določitev nujne poti - odločanje v okviru predloga za dovolitev nujne poti - vsebina predloga za dovolitev nujne poti - pogoji za dovolitev nujne poti - dejanska raba nepremičnin - oblika redne rabe zemljišča - kmetijsko zemljišče - povezava z javno cesto - dostop do parcele - dostop z vozili - parkiranje na zasebnem zemljišču - prekomerna obremenitev nepremičnin - izvedensko mnenje - dopustnost posega v lastninsko pravico - dopustnost posega v ustavno pravico - tehtanje položajev lastnikov služeče in gospodujoče nepremičnine - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - ravnotežje kolidirajočih pravic - načelo sorazmernosti - primernost in sorazmernost ukrepa - kriterij nujnosti - potrebnost nujne poti - nesorazmeren poseg v zakonsko pravico - pravno in dejansko stanje v času odločanja - stvarna služnost - oprava naroka v nepravdnem postopku - narok na kraju samem - kritje stroškov med nepravdnim postopkom - stroški predlagatelja
Iz določb 88. in 89. člena SPZ izhaja, da zakon od sodišča dejansko terja tehtanje položajev lastnika gospodujočega in lastnika služečega zemljišča. Z metodo ravnotežja, ki se nanaša na načelo sorazmernosti, mora doseči skladnost in ravnovesje položajev lastnikov obeh zemljišč. Načelo sorazmernosti pomeni, da mora biti poseg v ustavno pravico ali svoboščino (v tem primeru lastninsko pravico nasprotnega udeleženca) utemeljen zaradi uresničevanja neke druge ustavne vrednote (v tem primeru lastninske pravice predlagateljice), da mora biti poseg za dosego tega cilja sploh primeren in nujno potreben, in nazadnje, da s posegom pridobljena korist ustreza teži posega (sorazmernost v ožjem smislu).
vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - bolezen pooblaščenca - začasna nezmožnost za delo - nepredvidljiv dogodek - organizacija dela - nadomeščanje odvetnika - podpis na vročilnici - nedovoljene pritožbene novote
Četudi je hospitalizacija nastopila dan kasneje, to je 9. 6. 2023, odvetniku ni moč očitati, da bi lahko že 8. 6. 2023 angažiral substituta, saj se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma in nepredvidljivo poslabšalo.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana potreba za začasno ureditev stanja - začasna ureditev stikov - sprememba odločitve o stikih - določitev stikov med staršem in otrokom - zavračanje stikov - ponovna vzpostavitev stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - trajanje stikov - postopno povečevanje obsega stikov - namen stikov - stiki v korist otroka - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - ukrep prepovedi približevanja
Že samo dejstvo prekinitve stikov narekuje potrebo po začasni ureditvi stikov pod nadzorom CSD, katere namen je ponovna vzpostavitev odnosa med deklico in očetom ter krepitev njune čustvene povezanosti, ob hkratnem ugotavljanju njune dinamike, ter ob zagotovitvi varnega okolja za izvajanje stikov.
določnost dajatvenega tožbenega zahtevka - izselitev iz nepremičnine - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Zahteva po določnosti tožbenega zahtevka izhaja iz prvega odstavka 180. člena ZPP, po katerem mora tožnik v tožbi natančno in konkretno opredeliti vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega sklepanja) jasno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.
CESTE IN CESTNI PROMET - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085810
SPZ člen 77, 77/1. ZCes-2 člen 2, 2/1, 2/1-6, 2/1-14. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 32, 32/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 328, 328/1, 328/2.
sodna ureditev meje - kriterij močnejše pravice - najverjetnejša katastrska meja - meja z javnim dobrim - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - javna cesta - poprava pomot v odločbi - pomota pri označbi parcele
Upoštevaje dejstvo, da ima sosednje (državno) zemljišče status javnega dobra (čemur pritožnica ne oporeka), je sodišče prve stopnje izbralo pravilen kriterij za določitev meje (kriterij močnejše pravice) in ugotovilo najverjetnejšo katastrsko mejo. Odstop od tega kriterija bi bil mogoče le v primeru ugotovitve napak ali pomanjkljivosti v katastru.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085744
ZIZ člen 272, 273. URS člen 74. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 5.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - poenotenje sodne prakse s strani vrhovnega sodišča - tehtanje ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - omejitev svobode gospodarske pobude
Sodna praksa je po izdaji sklepa II Ips 10/2025 v tovrstnih zadevah zavarovanja usklajena. Ob povedanem se pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje prvi toženki moralo prepovedati razpolaganje s terjatvami po kreditni pogodbi in sporazumu o zavarovanju, njihovo izterjevanje, ter izreči denarno kazen, izkažejo za neutemeljene.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - čas zdravljenja - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - preuranjena odločitev - materialno pravo
Glede sprejema na varovani oddelek SVZ velja, da je eden od kumulativnih zakonskih pogojev ta, da mora biti akutno bolnišnično zdravljenje določene osebe že zaključeno oziroma nepotrebno (prva alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr). Jasno je, da ta predpostavka v predmetni zadevi ni izpolnjena. Odločitev sodišča prve stopnje, da so podani vsi pogoji za sprejem osebe na varovani oddelek SVZ, materialno pravno zmotna in s časovnega vidika preuranjena.
ZPP člen 76, 81, 81/1, 82, 82/1, 82/2, 82/2-4, 82/2-5, 205, 205/1, 205/1-1, 205/1-2, 207, 207/2, 208, 208/1. DZ člen 267, 268. ZD člen 131, 131/1. URS člen 23.
zavrženje tožbe - pogoji za zavrženje vloge - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poziv stranki na popravo tožbe - možnost poprave - pridobitev uradnih podatkov - udeležba upnika v zapuščinskem postopku - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni skrbnik zapuščine - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - postavitev skrbnika za poseben primer - pogoj za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - nadaljevanje postopka z dediči stranke - povabilo k prevzemu postopka - pravica do sodnega varstva
Upnik pri zapuščinskem sodišču ne more predlagati postavitve začasnega skrbnika zapuščine, ki bi bil upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen (prvi odstavek 131. člena ZD).
Ker niso bile izčrpane vse možnosti za popravo tožbe, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka, pogojev za zavrženje tožbe ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00086641
ZPP člen 7, 105, 105/1, 106, 106/1, 212, 318, 338, 338/2. OZ člen 92, 569, 569/1, 570, 570/1, 574, 574/1.
izdaja zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - zadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev - nezadostno število izvodov vloge - nevročitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - posojilna pogodba - glavnica in natekle obresti - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - ničnost pogodbe - razpravno načelo
Na podlagi prvega odstavka 105. člena ZPP je z vlogo mišljena tožba, odgovor na tožbo, pravno sredstvo in druge izjave, predlogi ali sporočila, ki se vlagajo zunaj obravnave. Na podlagi prvega odstavka 106. člena ZPP se morajo vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in za nasprotno stranki, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. Ker tožena stranka kljub opozorilu ni ravnala skladno s citiranim zakonskim določilom, saj ni predložila zadostnega števila izvodov odgovora na tožbo in prilog, je sodišče njeno vlogo oziroma odgovor na tožbo pravilno zavrglo, s tem pa je bil izpolnjen tudi ta pogoj za izdajo zamudne sodbe.
Določba 92. člena OZ sodišču res nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar pa navedeno ne predstavlja izjeme od razpravnega načela v pravdnem postopku, kar pomeni, da sodišče na ničnost pazi po uradni dolžnosti le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudijo stranke.
vloga, vezana na rok - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vložitev pritožbe na nepristojno sodišče - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - očitna pomota stranke
Vložitev pritožbe na nepristojno sodišče je pripisati neskrbnosti laične vložnice in ne njeni nevednosti ter tudi ne očitni pomoti, zato dejanski stan zadeve ne omogoča uporabe določbe desetega odstavka 112. člena ZPP. Pritožba je bila pristojnemu sodišču izročena po izteku pritožbenega roka in torej prepozno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo.
taksa za zavlačevanje postopka - sankcija - krivdno ravnanje pooblaščenca - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - preklic naroka
Pritožnica v pritožbi navaja, da je v vmesnem času tudi tožnik vložil pripravljalno vlogo, katero je sodišče prejelo 5. 11. 2019, odpremilo 7. 11. 2019 in jo je pritožnica po lastnih navedbah prejela 12. 11. 2019. Nanjo prej kot v (pretečenih) trinajstih dneh ni mogla odgovoriti. To za izrek kaznovalnega ukrepa ni relevantno. Dejstvo je namreč, da je bila pritožnica pravočasno (in sočasno s tožnikom) opozorjena na možnost izreka sankcije (več kot mesec dni pred narokom). Tako je imela tudi sama možnost, da bi pravočasno vložila pripravljalno vlogo (ki bi bila lahko nadalje pravočasno vročena v seznanitev tožniku).
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00090252
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 22, 39. ZIZ člen 15, 53, 239, 267, 272. ZPP člen 7, 212. ZVPot člen 23, 24.
Pritrditi pa gre pritožbeni graji, da so tožniki, ki so predlog za izdajo začasne odredbe vložili skupaj s tožbo,6 to je v isti vlogi, upoštevaje navedena izhodišča, trditvenemu (in z njim povezanim dokaznemu) bremenu glede obstoja verjetnosti terjatve, ki je prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe po 272. členu ZIZ, na katerega so se v predlogu tudi sklicevali in ga je kot pravno podlago izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, zadostili, ko so zapisali, da se glede izkaza verjetnosti terjatve v celoti sklicujejo na navedbe, podane v tožbi.
samostojni dokazni postopek z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - izdaja sklepa - pravica do pritožbe - smiselna uporaba določb zakona - postopek za zavarovanje dokazov - nedovoljenost pritožbe - pritožba ni dovoljena - sklep procesnega vodenja - namen postopka
Smiselna uporaba določb posameznega zakona pomeni uporabo teh določb v obsegu in na način, ki ustreza naravi (vsebini) pravnega razmerja, ki naj se z uporabo teh določb uredi. V šestem odstavku 267. člena ZPP je določeno, da zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za zavarovanje dokazov in zoper sklep, s katerim se odloči, da se začne izvedba dokazov, še preden se sklep vroči nasprotniku, ni pritožbe. Ob smiselni uporabi določbe je sklep, s katerim je bil pred pravdo imenovan izvedenec, treba šteti kot sklep, s katerim je ugodeno predlogu.