odločitev o stroških postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - uspeh po višini - uspeh po temelju - delen uspeh
Pritožbeno sodišče se je v vmesni sodbi sklicevalo in delno povzelo sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 166/2014, da bi na ta način dodatno konkretiziralo, katera dejstva so (lahko) predmet obravnave v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje, ko bo to sodišče ugotavljalo utemeljenost zahtevka po višini. Glede na pritožbene navedbe, je treba (znova) pojasniti, da v izreku vmesne sodbe vsebovana ugotovitev, ki je določno opredeljena, pomeni, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji in se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, kot bi bilo moč razumeti pritožbene navedbe, temveč zajema celotno podlago zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085036
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 983, 983/3, 984.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - življenjsko zavarovanje - pogodba v korist tretjega - sprememba imena upravičenca
Pogodba o življenjskem zavarovanju ni darilna pogodba, le določbe o preklicu darila se uporabljajo za preklic določitve upravičenca. Še vedno pa ima pooblastilo za preklic - glede na kogentno določbo 983. člena OZ - izključno zavarovalec.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. SPZ člen 72. OZ člen 140, 140/1. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/2.
zahteva za plačilo odškodnine - skupni lastniki - materialna škoda na vozilu - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - dolžno ravnanje
Skladno z določili Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) je sodišče prve stopnje za presojo zadeve pravilno uporabilo slovensko materialno pravo.
Skupni lastniki so dolžni skupno in sporazumno skrbeti za predmet skupne lastnine. To izhaja tako iz določila 72. člena SPZ kot tudi iz smiselne uporabe določil OZ o skupnosti in 69. člena DZ. Če se glede uporabe in upravljanja tega premoženja ne morejo sporazumeti, OZ v drugem odstavku 1005. člena predvideva možnost sprožitve nepravdnega postopka, v katerem sodišče imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah. S tem bi tožnik lahko preprečil propadanje vozila in nastanek škode.
Tožnik je s svojim pasivnim ravnanjem konkludentno privolil v nastanek škode.
S kršitvijo svojega dolžnega ravnanja glede skupne stvari je na svojo škodo toženki dovolil, da je ta opustila svojo dolžnost oziroma privolil v dejanje, ki posega v njegove pravice. S tem pa je podan zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 140. člena OZ.
Sodišče lahko naknadno najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju razdeli le, če je zapustnica z oporoko razpolagala z vsem svojim premoženjem. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov o tem, ali je zapustnica razpolagala z vsem svojim premoženjem oziroma ali posestvo (zaščitena kmetija) predstavlja njeno celotno premoženje, je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
skupno starševstvo - največja korist otroka - odločanje o stikih brez izvedeniškega mnenja
Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta starša sposobna medsebojno komunicirati, o slednjem se je prepričalo z neposrednim zaslišanjem udeležencev, slednje pa izhaja tudi iz strokovnega mnenja CSD, je sodišče prve stopnje o stikih in skupnem starševstvu pravilno odločilo brez pritegnitve izvedenca v postopke.
OZ člen 5, 7, 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1, 563, 563/1, 563/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prevzem obveznosti - privolitev dediča - skupno življenje - neznosnost skupnega bivanja - spremenjene razmere - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - neizpolnjevanje obveznosti
Zakon za privolitev dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem (npr. dejanskim izpolnjevanjem obveznosti).
V pogodbi dogovorjene obveznosti ne zahtevajo skupnega življenja niti to v pogodbi ni izrecno dogovorjeno, tako da je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za skupno življenje in zato razloga neznosnosti skupnega življenja ne more biti, utemeljen.
Smrt prvotnega preživljalca sama po sebi ne pomeni spremembe pogodbenih razmer, ki bi upravičevala razvezo. Tudi ni res, da bistveno spremembo razmer (v taki meri, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena) predstavljata dejstvo, da so v pogodbi dogovorjene obveznosti osebne narave in dejstvo, da toženka ni izrecno prevzela pogodbenih obveznosti.
Preživljanec ne more enostransko zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je razlog za vzrok, ki ga zatrjuje kot podlago za razvezo pogodbe, njegovo lastno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00084542
OZ člen 635, 635/2, 640, 662, 663. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - napake na izvršenem delu - grajanje napak opravljenega dela - notifikacijska dolžnost - jamčevalni rok - manjvrednost del - pravica do znižanja plačila - sorazmerno znižanje cene - stroški, potrebni za odpravo stvarnih napak - revalorizacija - izvedensko mnenje - stroškovna odločitev
Pri ugovoru znižanja plačila niso pomembni stroški odprave napak (vključno s stroški zaradi izvedbe dodatnih del), temveč le ocena vrednosti izvedenih del v primerjavi z dogovorjeno vrednostjo del ob sklenitvi pogodbe. Določilo 640. člena OZ ne daje podlage za revalorizacijo vrednosti izvedenih del na dan vložitve tožbe.
ZNP-1 člen 22, 22/1, 26, 32, 32/1, 45, 45/2, 45/3.
preživnina - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - znižanje preživnine - izjava o umiku - predlog za nadaljevanje - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - subjekt postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 26. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da se kot materialna udeleženka izjavi o umiku predloga prve predlagateljice glede zvišanja preživnine za pritožnico in ji dati možnost, da predlaga nadaljevanje postopka v zvezi s tem predlogom. Sodišče prve stopnje bi moralo tudi na podlagi drugega in tretjega odstavka 45. člena ZNP-1 omogočiti pritožnici, da kot udeleženka samostojno opravlja procesna dejanja. Ker je pritožnica med postopkom postala polnoletna, bi jo sodišče prve stopnje moralo vabiti na narok, na katerem je prvo predlagateljica v celoti umaknila predlog in ji (vsaj) na ta način dati možnost, da se izjavi glede nadaljevanja postopka v zvezi s predlogom prve predlagateljice za zvišanje preživnine in da se opredeli glede nasprotnega predloga.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca - prenehanje preživninske obveznosti (ukinitev plačevanja preživnine) - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - bistveno spremenjene okoliščine - nezmožnost dejanskega razpolaganja s premoženjem - brez svoje krivde - socialni transferji - varstveni dodatek - invalidska pokojnina
Podane trditve in izvedeni dokazi ne omogočajo materialnopravnega zaključka, za katerega si prizadeva pritožnik - ukinitve preživninske obveznosti. Do sprememb zmožnosti zavezanca ni prišlo, ker tožnik ni uspel dokazati, da je bil primoran zaradi slabšega zdravstvenega stanja najemati zunanjo pomoč, tako ob določitvi preživninske obveznosti kot ob vložitvi tožbe pa je prejemal invalidsko pokojnino.
Prav tako se niso spremenile niti potrebe upravičenke, ki s svojim solastniškim deležem na nepremičnini ne more razpolagati. Toženka je izvedla vse razumne ukrepe, s katerimi bi lahko unovčila svoj del premoženja, pri čemer ji je prodajo in s tem pridobitev finančnih sredstev, ki bi utemeljevali ukinitev preživnine, preprečeval ravno tožnik. Upravičenost toženke do socialnih transferjev že sama po sebi potrjuje, da nima dovolj lastnih sredstev za preživljanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00084738
ZPP člen 3, 3/3, 8, 324, 392, 392/2, 392/2-1, 392/2-2. OZ člen 39, 46, 49. URS člen 19, 35. DZ člen 20.
tožba za razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - pravočasnost tožbe za razveljavitev sodne poravnave - tožba za ugotovitev ničnosti sodne poravnave - dovoljenost tožbe za ničnost sodne poravnave - zavržena tožba - okoliščine pred sklenitvijo poravnave - razlaga vsebine sodne poravnave - dovolitev sodne poravnave - dopustnost sodne poravnave - goljufiv namen - goljufivo ravnanje - napake volje - zmota - prevara - nedopustna podlaga - nedopusten nagib - izpolnitev obveznosti iz sodne poravnave - življenjska skupnost zakoncev - dogovor o umiku tožbe v sodni poravnavi - umik tožbe - kršitev sodne poravnave - vložitev nove tožbe - pravočasnost vložitve tožbe - izkazanost procesnih predpostavk - presojanje stvarne pristojnosti - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - odločitev o podrednem tožbenem zahtevku - litispendenca - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - pravnomočno rešena zadeva - izvršljivost - obstoj pravnega interesa za pritožbo - pavšalna in prepozna pritožbena graja - nedopustna pritožbena novota - pravica do izjave - kršitve določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravil postopka, ki je vplivala na odločitev - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - pravilno vročanje - dokazovanje pravilnosti podpisa na vročilnici - izvedenec grafološke stroke - pomanjkanje trditvene podlage - obrazloženost dokaznega sklepa - celovita dokazna ocena - nepotrebna izvedba dokaznega postopka - vse
V postopkih obravnavanja tožbe za razveljavitev sodne poravnave pripravljalni narok ni predviden.
Sodna poravnava je sporazum, s katerim stranke uredijo svoja civilnopravna razmerja. Sklenejo ga v pisni obliki pred sodnikom v pravdnem ali nepravdnem postopku z učinki pravnomočne sodbe. Poravnava je tako veljavno sklenjena, če so izpolnjeni pogoji za veljavno sklepanje pogodb po materialnem pravu in če so izpolnjene predpostavke za veljavnost procesnih dejanj po postopkovnih pravilih. Zaradi dvojne narave sodne poravnave je v 392. člen ZPP posebej urejena tožba za izpodbijanje sodne poravnave kot enega od izrednih pravnih sredstev. Sodno poravnavo je tako mogoče izpodbijati le iz tam navedenih razlogov. Sodna praksa je enotna, da stranka iz razlogov, zaradi katerih je mogoče vložiti tožbo za izpodbijanje sodne poravnave ali zahtevo za varstvo zakonitosti, ne more vložiti tudi tožbe za ugotovitev ničnosti sodne poravnave pred sodiščem prve stopnje. Po določbi 392. člena ZPP sodne poravnave ni dopustno izpodbijati zaradi tega, ker bi nasprotovala prisilnim predpisom in morali. Na ničnost mora namreč sodišče paziti že ob sklepanju sodne poravnave in je v takšnem primeru ne sme dovoliti.
delitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - spor o obsegu skupnega premoženja
Po določbi drugega odstavka 155. člena ZNP-1 odloči sodišče o delitvi skupnega premoženja v nepravdnem postopku, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev. Če pa je med udeleženci spor o predmetu delitve ali velikosti njihovih deležev, sodišče v skladu z 9. členom ZNP-1 prekine nepravdni postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo pravdni postopek za rešitev tega vprašanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084943
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7,7/1. URS člen 22. OZ člen 6, 87, 87/1, 111, 111/3, 193, 198, 299, 346, 352, 352/3, 366, 378. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - tipska pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - evidentiranje nepremičnine - dejanska raba objekta - pojem stavbe in dela stavbe
Ko sodišče ugotovi, da je strokovna podlaga, ki jo je pripravil sodni izvedenec oziroma namesto njega oseba, ki izpolnjuje pogoje za pripravo strokovne podlage po predpisih, ki urejajo evidentiranje nepremičnin (drugi odstavek 13. člena ZVEtL-1), primerna, o tem izda sklep in zagotovi izvedbo evidentiranja sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb (šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1). Predmet pritožbe zoper tak sklep je lahko zgolj okoliščina, ali je strokovna podlaga, ki jo je v tem postopku izdelal sodni izvedenec primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa oziroma da je strokovna podlaga v nasprotju z določili ZKN, Pravilnika in s standardi ter pravili geodetske stroke.
Vprašanje ustanovitve oz. obstoja in določitve območja stvarne služnosti na območju ene izmed parcel, ki so lahko povezane s stavbo, je vprašanje, ki nima neposredne povezave s strokovno podlago evidentiranja sprememb za stavbo, ki se nanaša izključno na opredelitev dejanske rabe delov stavb (ne pa na zemljišča, ki so povezana s to stavbo). Z evidentiranjem sprememb v kataster nepremičnin v zvezi s to stavbo tudi nobena morebiti sporazumno dogovorjena služnost dostopa ne bo in ne more biti ustanovljena.
Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravno pripadnost posameznih delov stavbe in njihovo uporabo, pa v tej fazi postopka niso relevantne in bodo presojane v nadaljnji fazi postopka pri sprejemu končne odločitve. V tej se bo sodišče po proučitvi navedb vseh udeležencev in presoji celotnega dokaznega gradiva opredelilo do vsebinskih pripomb povezanih s pripadnostjo posameznih delov obravnavane nepremičnine.
Potrebno pa je pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje za izračun znižanja kupnine upoštevalo izvedensko mnenje, v katerem je izvedenec v oceni manjvrednosti upošteval vse napake, torej skrite in očitne (slednjih tožnica ni pravočasno grajala). Toženec opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo izvedencu naročiti, da oceni dejansko manjvrednost zadevne nepremičnine le z upoštevanjem napak, ki jih je tožnica pravočasno in ustrezno grajala.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izkaz verjetnosti - pravica do stikov z otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - stiska otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odtujevanje otroka - varstvo koristi otroka - dolgoročna korist
Za predmetno odločitev je odločilno, da ogrožanje deklice s stiki, kot so že urejeni, ni podano, in zato začasna odredba ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00084992
OZ člen 190, 539, 540, 541, 543. DZ člen 110. ZZZDR člen 84. ZPP člen 165, 165/3, 355.
vračanje daril med zakoncema - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - nagib - rok za preklic darila - prekluzivni materialni rok - splošni petletni zastaralni rok - kondikcijski zahtevek - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Preklic darila po OZ se lahko zahteva ne glede na stranke darilne pogodbe in razmerja med njimi, medtem ko je določbo 110. člena DZ mogoče uporabiti samo v primeru obstoja zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - napačna odmera - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Sodna praksa je jasna, odmerjena višina sodne takse se presoja tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Po (specialnem) prvem odstavku 31. člena ZST-1 pa je korekturna dolžnost podana le, če se pojavi utemeljen sum, da je tožnica vrednost spornega predmeta ocenila prenizko in nastane vprašanje pravilne podlage za odmero sodne takse. Sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.
Pri ugotovitvenih (in nedenarnih) zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana (predvsem) na vrednost interesa, ki ga tožnica s posamezno tožbo zasleduje. Pravni interes ni vedno enak ekonomskemu interesu, ravno zato daje zakon tožnici pravico, da v tožbi sama navede vrednost spornega predmeta in s tem dobi možnost, da svoj interes tudi sama oceni. Medtem ko je pravilno stališče sodišča, da je tožničin interes v tem, da je njena terjatev v celoti poplačana, pa je vseeno pritrditi pritožbenim očitkom, da v tej pravdi tega (dejansko) ni pričakovati. Če bo uspešna, se bo tožnica lahko poplačala zgolj do vrednosti (spornih) nepremičnin, kar je ves čas tudi zatrjevala.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 273a.
stiki pod nadzorom - začasna odredba - ogroženost otroka
S tem, ko mati dejansko nima nobenih stikov s sinom je otrok vsaj s stopnjo verjetnosti ogrožen, ker lahko popolna odsotnost stikov vodi v odtujenost od starša, s katerim sicer ne živi, kar pa lahko ima negativne posledice za njegov nadaljnji psihofizični razvoj.
Pravilno izpolnjena vročilnica dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, stranka pa lahko to domnevo izpodbije in z ustreznimi, določnimi trditvami ter dokazi dokaže nasprotno.
ZVEtL-1 člen 3, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 30, 30/1, 33, 33/3, 37. ZPP člen 323, 323/6, 323/7, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrajšana obrazložitev - rok za napoved pritožbe - pravočasnost napovedi pritožbe - prepozno vložena vloga - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižni lastnik zemljišča kot formalni udeleženec postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - načelo pravne varnosti - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča
Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.