DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161. ZNP-1 člen 7, 42, 101, 102, 102/3. ZPP člen 163, 163/6, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vezanost sodišča na predlog - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - ogroženost otroka - dokazovanje s stopnjo verjetnosti - začasna odredba o preživnini - bistveno spremenjene okoliščine - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - zmotno materialnopravno stališče sodišča - regulacijska začasna odredba - preživninske potrebe otroka - preživninska dolžnost staršev - stroški postopka
V skladu s stališči prevladujoče sodne prakse je treba začasno odredbo o preživljanju otroka izdati, če je ogroženo njegovo nujno (eksistenčno) preživljanje, pri čemer je treba izkazati verjetnost, da roditelj krši svojo preživninsko obveznost (t.j. ne prispeva k preživljanju otroka). Pri nujnih (eksistenčnih) potrebah otrok se upoštevajo zgolj stroški prehrane, oblačila in obutve, kozmetike in stanovanjski stroški, ne pa stroški za izvenšolske dejavnosti in dodatne šolske aktivnosti. Čeprav se otroški dodatek po ustaljeni sodni praksi pri višini preživnine v rednem postopku ne upošteva, pa ga je treba upoštevati pri presoji vprašanja, ali je zaradi neplačevanja preživnine otrok eksistenčno ogrožen v smislu 161. člena DZ.
Po oceni sodišča druge stopnje dejstvo, da je predlagatelj v priporu in ne more več preživljati mld. A. A. v naravi, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo iz leta 2020, in da svoje preživninske obveznosti ne izpolnjuje niti v denarju, predstavlja bistveno spremenjeno okoliščino, ki utemeljuje spremembo odločitve o preživnini, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.
OZ-UPB1 člen 179, 182. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1.
škodni dogodek - denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - višina denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - primarni in sekundarni strah - enotna odškodnina - stroški pravdnega postopka
Glede na pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, sodišče druge stopnje ocenjuje, da je odmerjena odškodnina v višini 36.000,00 EUR, kar znaša dobrih 19 povprečnih neto plač v Republiki Sloveniji na dan odločanja sodišča prve stopnje,1 primerna in pravična, toženka pa ni navedla nobenih drugih utemeljenih razlogov niti primerljive sodne prakse, ki bi utemeljevali odmero nižje odškodnine iz tega naslova.
tretja oseba - odškodnina za premoženjsko škodo - požar na avtomobilu - pogodba o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - posestnik
Sodišče prve stopnje se je v predmetni zadevi pravilno ukvarjalo s vprašanjem, ali ima tožnik položaj tretje osebe. V času škodnega dogodka je namreč bilo vozilo v posesti tožnika, ki je vozilo prevzel v popravilo, ko je nekaj dni pred škodnim dogodkom slednjega prevzel v Mariboru in ga prepeljal na dvorišče svojega podjetja, kjer ima delavnico in je tako bil v času škodnega dogodka posestnik vozila po volji lastnika in kot takšen ne more imeti položaja tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085946
ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. SPZ člen 10, 88, 217, 217/2, 221, 222, 224, 224/1. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8. OZ člen 52. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/3, 185, 185/2, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
solastnina - nepremičnina v solastnini - služnost hoje in vožnje - služnostna pravica - služnostna pogodba - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - vznemirjanje stvarne služnosti - koristnost služnosti - prenehanje stvarne služnosti - sprememba tožbe - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - umik tožbe - delna ustavitev postopka - nedovoljene pritožbene novote
Stališče tožencev, da priposestvovanje stvarne služnosti na solastni stvari ni mogoče, je zmotno. Res je sodna praksa do odločbe VS RS II Ips 109/2019 stala na stališču, da to ni mogoče, a je bilo tako stališče s to odločbo preseženo.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - napotitev v programe - čas trajanja ukrepa - sprememba ukrepa
Načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Glede na naravo dejanj, torej izvajanje psihičnega nasilja v obliki pošiljanja elektronske pošte, nasprotni udeleženec z izrekom ukrepa v ničemer ni prizadet pri izvrševanju svojih pravic. Nihče namreč nima pravice do komuniciranja z osebo, ki si tega ne želi. Ker pravice nasprotnega udeleženca ne bodo omejene, hkrati pa je izkazano grobo in kontinuirano poseganje v pravice udeleženke, je ustrezna dvanajstmesečna prepoved navezovanja stikov in objave podatkov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje sklepu sodišča prve stopnje, da se učinki sodne poravnave, ki je bila sklenjena v postopku med tožničinim dolžnikom in toženko zaradi izpodbijanja istih dejanj, kot jih izpodbija tožnica, raztezajo tudi na slednjo. Za tožničinega dolžnika A. A. je tožbo na izpodbijanje vložil stečajni upravitelj, in sicer torej v korist vseh upnikov, tudi tožnice, ki je predmetno sporno terjatev prijavila tudi v stečaj svojega dolžnika. Postopek osebnega stečaja pa je tekel tudi nad toženko. Soglasje k omenjeni poravnavi je podalo tudi stečajno sodišče v obeh stečajih, nihče od upnikov pa temu ni nasprotoval. Tudi tožnica ne, ki tedaj tudi ni izkoristila nobenega pravnega sredstva, ki ga je imela na voljo, če s tem ne bi soglašala. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je bila to samo njena pravica in ne tudi njena dolžnost. Strogo formalno ima sicer prav, vendar pa zaradi stečaja ne more več izbirati (samostojne) pravne poti za uveljavitev terjatev nad stečajnim dolžnikom. Čeprav pri sklenitvi sodne poravnave tožnica sama kot stečajna upnica ni sodelovala, jo ta poravnava, ki jo je sklenil stečajni upravitelj s soglasjem stečajnega sodišča, veže kot vse druge stečajne upnike.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi rezervnim razlogom prvostopenjskega sodišča o neobstoju interesa na nadaljnje vodenje predmetne pravde s strani tožnice, ker boljšega položaja ta tudi zaradi stečaja nad toženko ne bi mogla pridobiti.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - ustavitev postopka - pravni interes - skupno pripadajoče zemljišče - posebni skupni del - dejanske trditve - sporna dejstva - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo enakosti
ZD v četrtem odstavku 213. člena določa, da sodišče v primeru, ko napoti dediča na pravdo, prekine postopek in mu določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo, pa dedič v tem roku ne ravna po sklepu sodišča, nadaljuje zapuščinsko obravnavo in jo dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo. Po tej določbi sodišče torej sprejme sklep o dedovanju, pri tem pa ignorira dedičev zahtevek, kot da ni postavljen. Po razumevanju navedene določbe dedič, ki ni ravnal po sklepu sodišča, ne more v istem zapuščinskem postopku ponovno zahtevati prekinitve postopka iz istega razloga oziroma zaradi uveljavljanja iste pravice.
OZ člen 199, 200, 201, 201/1, 202, 203, 204, 205. SZ-1 člen 28, 34.
lastninska pravica več oseb - upravljanje s stvarjo - popravilo strehe - povrnitev stroškov upravniku - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - pogoj nujnosti - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - grozeča večja škoda - prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - taksna oprostitev na podlagi zakona - nepopolne vloge - brezplačna pravna pomoč - vsebinsko odločanje - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Namen določbe je, naj bo stranka, ki ji je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, v tem istem postopku oproščena plačila sodnih taks po samem zakonu, na da bo ji bilo treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Če pa je stranki brezplačna pravna pomoč dodeljena v drugem postopku, mora stranka, drugače, še vedno zaprositi za taksno oprostitev (skladno z 12. členom ZST-1), sodišče pa presojati izpolnitev pogojev za taksne ugodnosti iz 11. člena ZST-1.
Interes za intervencijo mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med prijaviteljem intervencije in eno izmed strank. Funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa.
Bistvo stranske intervencije je v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.
V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - načelo pravnega prednika - pogodbeni prenos lastninske pravice - darilna pogodba - obseg lastninskih upravičenj - upravna odločba - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - pravica graditi na zemljišču - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - solastnina etažnih lastnikov - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - pravnomočna odločitev o lastninski pravici
Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35. ZPP člen 359. ZST-1A člen 1. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - višina tožbenega zahtevka - odmera sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek ugovora zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - izdaja novega plačilnega naloga - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog - višina sodne takse - nova odmera - sprememba višine sodne takse - odmera v višjem znesku - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - načelo prepovedi reformatio in peius
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom nima odločilne teže.
Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena ZST-1 razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 34.a člena ZST-1). V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ob presojanju utemeljenosti toženkinega ugovora ugotovilo, da je sodna taksa v izdanem plačilnem nalogu napačno odmerjena, zato je po uradni dolžnosti ravnalo skladno s petim odstavkom 34.a člena ZST-1. Dejstvo, da te pravne podlage v svoji odločitvi ni navedlo, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ob ugotovitvi, da je bila taksnemu zavezancu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerjena prenizka sodna taksa, je bilo sodišče sodno takso dolžno odmeriti v pravilni višini.
ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
ZMZPP člen 52. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 28.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - mednarodni element - pogodbeno razmerje - dogovor o pristojnosti sodišča - država članica EU - Srbija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - rimska konvencija
Stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, se lahko dogovorijo, da je za spore pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice. Mogoč je torej le dogovor o pristojnosti sodišč držav članic, kamor pa sodišča Republike Srbije, ki ni članica EU, ne spadajo. Prav tako ni podlage za uporabo določb Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005, saj Republika Srbija ni podpisnica navedene konvencije, konvencija pa omogoča le izbiro sodišč držav pogodbenic.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - veljavnost pogodbe o leasingu - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - obveznosti leasingojemalca - odpoved pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe - prenehanje veljavnosti pogodbe - prenehanje pogodbenega razmerja - stečajni postopek - stečaj lizingojemalca - prenos pogodbe o leasingu - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu - prevzem poroštva - namen poroštva - poroštvena izjava - pravica do posesti - predlog za obnovo postopka - ponarejena listina
Če bi bil tožnik lizingojemalec, bi bil kot tak opredeljen in poimenovan v pogodbi, poleg tega je nelogično tudi, da tožnik v ugovoru tretjega, ki ga je vložil v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ni navajal, da je sam lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu in ni navajal pravne podlage za uporabo nepremičnin. Ker tožnik ni izkazal, da je lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu, svojo pravico do posesti predmeta lizinga pa je utemeljeval na tej okoliščini, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, pravilna.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.