sklep o stroških postopka - vrednost odvetniške točke - vrednost spornega predmeta - obračun odvetniške storitve - tarifna uvrstitev
V tistih pravdnih postopkih, v katerih je za določitev vrednosti odvetniške storitve relevantna vrednost obravnavanega predmeta, se vrednost storitve oblikuje tako, da se v denarnem znesku izražena vrednost spornega predmeta deli z vrednostjo odvetniške točke. Količnik predstavlja vrednost spornega predmeta, izraženo v točkah. Z umestitvijo te ugotovljene vrednosti v lestvico iz tarifne št. 19/1 OT, pa se določi vrednost odvetniške storitve.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj zadostne trditvene podlage - sklicevanje na tožbene navedbe
Kadar je predlog za izdajo začasne odredbe vložen skupaj s tožbo, je tako po teoriji, kot po sodni praksi dopustno, da se predlagatelj lahko opredeljeno (konkretizirano) sklicuje na dokaze, ki jih je predložil oziroma predlagal že v tožbi, glede verjetnosti obstoja terjatve pa tudi na dejstva, navedena v tožbi.
ZVEtL-1 člen 41, 42, 42/1, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 49, 50, 50/1. ZPN člen 7.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - gradnja stavbe - nevpisana lastninska pravica - izvedensko mnenje - pogodba o prenosu nepremičnine - vsebina pogodbe - presoja veljavnosti pogodb - povezanost stavbe in zemljišča - prenos lastninske pravice na nepremičnini - prehod lastninske pravice po zakonu - kogentna določba - zmotna uporaba materialnega prava
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so sedanji etažni lastniki stavbe svoje kupoprodajne pogodbe sklepali v letu 1996, v času predpisane kogentne vezanosti stavbe in zemljišča, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo. Pravilno je navedlo, da je takrat veljal še ZPN, a ga je napačno uporabilo. ZPN je v 7. členu med drugim določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je na zemljišču, na katerem je lastninska pravica, prenese tudi lastninska pravica na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo. Šlo je za kogentno vezanost, saj morebitni drugačni pogodbeni dogovori ali odsotnost izrecnega dogovora o prehodu pravice na pripadajočem zemljišču ob prenosu pravice na stavbi te zakonske ureditve niso mogli derogirati. Če je do prehoda pravic na stavbi prišlo v času, ko je za pravice na pripadajočem zemljišču stavbe veljala kogentna akcesornost pravicam na stavbi, pridobitelj stavbe za pridobitev pravice na tem zemljišču ni potreboval posebnega pravnega naslova še za pridobitev ustrezne pravice na zemljišču (četudi tega ni bilo, je pravica na zemljišču nanj prešla po samem zakonu).
napotitev dediča na pravdo - izločitev premoženja v korist potomcev - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine
Za utemeljenost potomčevega izločitvenega zahtevka mora (1.) med potomcem in zapustnikom obstajati skupnost, v kateri (2.) skupaj pridobivata premoženje, (3.) potomčev prispevek pri tem pa mora biti znaten oziroma višji, kot pritiče običajnemu odnosu med starši in otroki ter (4.) se mora nanašati na celotno premoženje, s katerim sta prednik in potomec skupaj gospodarila, ga ohranjala in povečevala. To so pravno odločilna dejstva, ki jih mora zatrjevati in nato dokazati potomec, če želi uspeti s svojim zahtevkom.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - obseg stikov - največja korist otroka - stiska otroka
V dokaznem postopku je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je A. A. po sklenjeni začasni sodni poravnavi pri očetu prespala le enkrat med zimskimi počitnicami 2024, kasneje pa ne več; da so šola, CSD in zagovornica otroka opažali stisko v zvezi z izvajanjem stikov, predvsem glede prenočevanja deklice pri očetu; da deklica nima težav s tem, da gre popoldne k očetu, težava pa je, ker naj bi šla za cel vikend, ona pa ne želi prespati pri njem; da je na A. A. veliko breme, da se mora vsakič odločiti, ali bo prespala pri očetu ali ne; da je deklica na začetku zagovorništva zavračala zgolj nočitve pri očetu, na zadnjih dveh srečanjih pa je začela izkazovati popolno nenaklonjenost do stikov z očetom; da se je situacija izrazito izboljšala, ko je bila sprejeta začasna sodna odločba, da se A. A. ne sili k prenočevanju, če tega ne bo želela, ker pa se je pomladi in poleti 2024 deklico ponovno začelo siliti k prenočevanju pri očetu, so se znova pojavile še večje stiske. Nobenega dvoma zato ni, da možnost dogovarjanja ali izražanja želja trenutno ni na mestu, prav tako ne možnost prenočevanja pri očetu.
mirna rešitev spora - stroški pravdnega postopka - stroški sodnega izvedenca - pripombe na izvedensko mnenje - dogovor o kritju stroškov - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku
V obravnavanem primeru je ključno, da sta se stranki z namenom sporazumne rešitve spora dogovorili o angažiranju izvedenca, katerega sta soglasno izbrali, ter pred sodiščem sklenili in podpisali dogovor o kritju njegovih stroškov v zgoraj omenjeni vsebini. S takšnim dogovorom sta prevzeli tudi tveganje morebitno slabo opravljenega izvedenskega dela.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - povod za vložitev tožbe - izguba pravnega interesa - umik tožbe - razlog za umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Za izpodbijano odločitev, s pravno podlago v prvem odstavku 158. člena ZPP, je bistveno, da do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Edina izjema od pravila, ki pri umiku tožbe k povrnitvi stroškov zavezuje tožnika, je namreč umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Razlog, zaradi katerega sta se tožnika odločila za umik tožbe, ni pomemben.
procesne predpostavke - notarski zapis - res transacta
Neposredno izvršljiv notarski zapis (ki nima učinka pravnomočnosti) ne predstavlja ovire za sojenje po prvem odstavku 274. člena ZPP in 308. člena ZPP.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - mnenje izvedenca - psihična bolezen - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - ocena ogroženosti - ogrožanje življenja in zdravja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Standard hudega ogrožanja zdravja in ogrožanja življenja ter hudega ogrožanja zdravja drugih je sodišče ustrezno napolnilo. Udeleženec ogroža svoje življenje in zdravje; ogrožanje pa je posledica njegove psihične bolezni. Bolezenska simptomatika je izražena do take mere, da sta hudo moteni njegova presoja realnosti ter sposobnost obvladovanja ravnanja. Zato je pravilen zaključek, da so pri udeležencu podani vsi zakonski pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice.
Ker gre le za predpravdno pridobitev izvedeniškega mnenja, se v kakšnem nepravdnem postopku izvedeniško mnenje le pridobiva, v primeru nestrinjanja udeležencev z njim, pa se to dokazno ne ocenjuje. Dokazna presoja izvedeniškega mnenja (v skladu s pravili 254. člena ZPP) in v zvezi s tem obravnava pripomb udeležencev o pomanjkljivostih ter o morebitnem utemlejenem dvomu v pravilnost le-tega, je pridržana morebitnemu kasnejšemu pravdnemu postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084070
DZ člen 139, 141. ZNP-1 člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - ogrožanje razvoja - nadomestitev soglasja starša - stiki - seznanitev - pravica do izjave - skrb za otroka - sodelovanje - opustitev - izostanek z naroka
Zavzemanje CSD po čimbolj enakovredni vključenosti obeh staršev v nadaljnjo skrb za otroka v obliki rezidenčnega skupnega starševstva se ne more realizirati, če starš opušča dnevno skrb za otroka.
Zatrjevanega resnega pristopa k reševanju nastale situacije nasprotna udeleženka z ničemer ne izkazuje. Zavračanje osebnega sodelovanja s sodiščem in institucijami, ki so vključene v pomoč in obravnavo še odprtih vprašanj med staršema, ne potrjuje takšnega pristopa. Še manj izostanek z narokov v tem postopku.
postopek za sodno ureditev meje - stroški postopka - nepravdni postopek - skupni stroški postopka - delitev stroškov po enakih delih - stroški izvedenca
Naravi nepravdnega postopka postopka oziroma ureditvi medsebojnih razmerij udeležencev so prirejena tudi posebna pravila o plačilu stroškov postopka. V skladu s 40. členom ZNP-1 vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Glede postopka za ureditev meje ZNP-1 v 173. členu vsebuje izrecno določbo o delitvi skupnih stroškov, in sicer da te krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja, sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.
ZPP člen 7, 212, 442, 452, 452/4, 453, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - obstoj pogodbe - poroštvena pogodba - pogodba o poroštvu - porok - popust - plačilo pregleda blaga - solidarni porok - obveznosti kupca - obveznosti solidarnega poroka - gospodarska pogodba - neplačilo
Ker se je toženec s Pogodbo o poroštvu zavezal, da bo kot solidarni porok in plačnik izpolnil vsako posamično zapadlo obveznost glavnega dolžnika po Pogodbi o poslovnem sodelovanju (sklenjeni med glavnim dolžnikom in tožnico), glavni dolžnik pa je pri tožnici naročil in prejel blago, specificirano po računih v višini 1.524,70 EUR, ki jih glavni dolžnik ni plačal, je utemeljen zahtevek za plačilo zahtevanega zneska 1.524,70 EUR od toženca kot solidarnega poroka (1012. člen OZ2, 435. člen OZ3).
ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.
Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084689
OZ člen 86, 88, 190. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 154, 155.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - delna ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku - dediči stranke - kršitev moralnih načel - nedopusten nagib - navideznost pogodbe - relativni učinek pogodbe - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odmera stroškov pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife
Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - terjatev zapuščine - darilo dediču - obračunska vrednost zapuščine - dolg zapustnika
Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato mora sodišče to presoditi glede na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji mora izhajati iz pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, in upoštevati do trenutka odločitve zbrano procesno gradivo.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD), ki je bistvena v primeru ugotavljanja, ali je bil prikrajšan dedičev nujni delež, je pomembno stanje oz. obseg zapuščine na dan zapustnikove smrti (ugotovitev tega je tudi namen samega zapuščinskega postopka). To, kar je bilo plačano po tem datumu, niti za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine niti za ugotovitev obsega zapuščine ni relevantno. O dolgovih zapuščine sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva dejstvo, da so pritožniki v podkrepitev svojih navedb predlagali zaslišanje prič. Poleg tega dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (da v zapuščino ne spada dolg oz. da zapustnik ni sklenil posojilne pogodbe).
ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.