ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - ugotovitev očetovstva po smrti domnevnega očeta - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Prekluzivni subjektivni rok za vložitev predloga na ugotovitev očetovstva je lahko začel teči šele z dnem uveljavitve DZ, ki je takšen rok ponovno uvedel, t.j. z dnem 15. 4. 2019, vmesnem času, t.j. od začetka učinkovanja ustavne odločbe U-I-328/05 z dne 18. 10. 2007, t.j. od dne 5. 11. 2008, pa do dneva uveljavitve DZ 15. 4. 2019, pravica za vložitev tožbe (predloga) otroka za ugotovitev očetovstva zakonsko ni bila časovno omejena.
Prekluzivni (subjektivni) 5-letni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva iz 122. člena DZ se je v tem konkretnem primeru iztekel dne ... 4. 2024, ko je poteklo 5 let od uveljavitve DZ, saj je bilo ugotovljeno, da je predlagatelj za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, t.j. da naj bi bil njegov oče sedaj pokojni A. A., izvedel že davno pred uveljavitvijo DZ, ki je (ponovno) uvedel časovno omejitev vlaganja zahtevkov otrok na ugotovitev očetovstva. Ker je predlog vložil šele 14. 6. 2024, ga je vložil prepozno, zato je odločitev sodišča prve stopnje o njegovem zavrženju pravilna.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - restriktiven pristop - obstoj upravičenega razloga za zamudo - trditveno in dokazno breme - hišni pripor - ukrep prepovedi približevanja - vročitev tožbe - nepravilno vročanje - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar predpostavlja predhodno pravilno vročitev in že po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče (oziroma pošta kot neposredni vročevalec). Nasprotno pritožbeno vztrajanje, da napačna vročitev predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je neutemeljeno.
ZD člen 28, 28/5, 169, 169/2, 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 213, 213/1. ZS člen 109, 110. URS člen 22, 33.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede obsega zapuščine - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - spor o vrednosti darila - manj verjetna pravica dediča - pristojnosti strokovnega sodelavca - opravila, ki jih lahko opravlja strokovni sodelavec - vsebina dednega dogovora - izpolnjevanje obveznosti - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vračanje daril zaradi dopolnitve nujnega deleža - Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) - svoboda testiranja - svoboda razpolaganja inter vivos - poseg v lastninsko pravico - določitev vrednosti zapuščine - vrednotenje nepremičnin - dokaz z izvedencem - predmet zapuščinskega postopka - zmotna uporaba materialnega prava
Vrhovno sodišče skrbi za enotno sodno prakso (109. člen ZS). Načelno pravno mnenje je eden izmed instrumentov za zagotovitev tega cilja (110. člen ZS); namenjeno je poenotenju sodne prakse in enotni uporabi zakonov, tako sprejeta pravna mnenja pa so obvezna za senate Vrhovnega sodišča RS in se lahko spremenijo samo na novi občni seji. Obstoj načelnega pravnega mnenja o določenem vprašanju torej izkazuje enotnost sodne prakse, iz 22. člena Ustave RS pa izhaja zahteva, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno, tako da bi v posamezni zadevi arbitrarno odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse.
Vrednotenje nepremičnin je stvar zapuščinskega postopka. Nalogo vrednotenja lahko prevzame sodišče, lahko pa delo prepusti strokovnjaku. Če se med dediči pojavijo pomisleki glede vrednosti premoženja, mora zapuščinsko sodišče to vprašanje raziskati samo ob upoštevanju pravil o izvajanju dokaza z izvedencem.
Toženec je tožniku pred vložitvijo tožbe, po tem, ko je s sklepom o dedovanju na spornih nepremičninah pridobil solastniški delež, poslal dopis, v katerem je tožnika pozval, da se v roku 30 dni izjasni, ali bo na spornih nepremičninah uveljavljal predkupno pravico. V dopisu je toženec tudi navedel, da bo, v kolikor se tožnik v postavljenem roku ne bo izjasnil, nepremičnine pod enakimi pogoji prodal tretjemu. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega pravilno presodilo, da je tožnik na podlagi tega ravnanja toženca lahko sklepal, da bo za varstvo njegovih interesov potrebna tožba. Če bi toženec po preteku roka, določenega v dopisu oziroma ob tožnikovi zavrnitvi ponudbe, sporne nepremičnine prodal dobrovernemu tretjemu, bi tožnik namreč izgubil (priposestvovano) lastninsko pravico.
vzpostavitev etažne lastnine - hodnik - namen in raba prostora - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - dostop do omrežja - telekomunikacije - električno omrežje - možnost dostopa do prostorov - splošni skupni del - nedovoljene pritožbene novote - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - gospodarsko poslopje - drvarnica
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa navedlo razloge za odločitev, da ima sporni prostor (manjši hodnik, ki je bil zgrajen kot dostop do stanovanj v prvem (podstrešnem) nadstropju stavbe in so ga izključno uporabljali stanovalci treh stanovanj v tem nadstropju) pravni položaj posebnega skupnega dela. Z njimi se pritožnika ne soočita, temveč v pritožbi podajata nove trditve, da je v tem delu stavbe dostop do telekomunikacijskih naprav in električnega priključka za vso stavbo. Ker sta nasprotna udeleženca v postopku vseskozi aktivno sodelovala in tudi predlagala, da hodnik pridobi položaj splošnega skupnega dela, sta z novimi navedbami, za katere ne predlagata nobenega dokaza, prekludirana (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče glede na navedeno ocenjuje, da je ob upoštevanju dejanskih ugotovitev sodišča o položaju tega prostora ter njegovi rabi, odločitev, da gre za posebni skupni del, povezan z uporabo posameznih delov stavbe v prvem nadstropju, pravilna. Ob tem je bistveno, da posebna dela stavbe, locirana v pritličju hiše, v ničemer nista povezana z njegovo uporabo ter da hiša nima uporabnega podstrešnega prostora, ki bi moral biti dostopen vsem solastnikom, temveč gre v naravi le za spodnji del ostrešja strehe.
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa izčrpno pojasnilo kriterije za odločitev o imetnikih lastninske pravice na posameznih delih stavbe z drvarnicami. Kot bistveno je ugotovilo, da gre za drvarnice, ki so jih stanovalci oziroma njihovi pravni predniki kupili skupaj s stanovanjsko enoto in jih od takrat dalje nemoteno uživajo. Ker so idealni solastniški deleži na tej stavbi, ki v naravi predstavlja gospodarsko poslopje z drvarnicami in garažo, po kupoprodajnih pogodbah odražali neurejeno zemljiškoknjižno stanje, saj je njihov seštevek presegal celoto, druga nasprotna udeleženka pravilnosti odločitve glede lastništva na posameznih delih stavbe z drvarnicami ne more ovreči s sklicevanjem na večji pogodbeno pridobljeni solastniški delež, kot ga ima predlagateljica.
Po sodni praksi mora oškodovanec za to, da bi bilo možno zaključiti, da je prometno nezgodo povzročilo neznano vozilo, izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju istovetnosti tega vozila. Vsebina standarda skrbnosti povprečnega voznika je odvisna od okoliščin konkretnega primera. V tej zadevi je pritožbeno sporno, ali bi moral tožnik po nezgodi ostati na kraju škodnega dogodka in poklicati policijo.
pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - parkirna mesta - igrišče - javne površine - pretekla raba zemljišča - vzdrževanje - priznana dejstva
Sodišče je ob upoštevanju celotnega procesnega gradiva podalo razumne in prepričljive argumente za svoj zaključek, da sporne površine (površine za parkiranje, zelenice z otroškim igriščem) ne predstavljajo javnih površin, ampak (skupno) pripadajoče zemljišče k stavbam. Enako velja za otroško igrišče. Predmetno igrišče je umeščeno v notranjost obravnavanega kareja s 121 stanovanji, ki tvori razmeroma zaprt prostor v razmerju do ostalih stavb. Sama umestitev igrišča in njegova redna raba s strani etažnih lastnikov pritrjujeta zaključku sodišča, da ne gre za javno površino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084689
OZ člen 86, 88, 190. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 154, 155.
tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - ničnost pogodbe o preužitku - delna ničnost pogodbe - pravni interes za ugotovitev ničnosti - pomanjkanje pravnega interesa - dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku - dediči stranke - kršitev moralnih načel - nedopusten nagib - navideznost pogodbe - relativni učinek pogodbe - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za vložitev izbrisne tožbe - imetnik pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločitev - pripoznava tožbenega zahtevka - odobritev procesnih dejanj pravdno nesposobne stranke s strani njenega skrbnika - odmera stroškov pravdnega postopka - uporaba odvetniške tarife
Aktivna legitimacija za izbrisno tožbo je priznana osebam, ki imajo na nepremičnini stvarno ali obligacijsko pravico. Pogodba učinkuje v relativnem razmerju. Pravno korist od uveljavljanja ničnosti ima pogodbena stranka, tretja oseba pa v primeru, če bi se vzpostavilo takšno zemljiškoknjižno stanje, ki bi ji na podlagi listin, s katerimi razpolaga, ali na podlagi uresničitve izpolnitvenega zahtevka omogočilo vpis v zemljiško knjigo. Imetniku terjatve v primerih, ko ne zasleduje vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, ni mogoče priznati pravnega interesa za vložitev ničnostne tožbe, kumulirane z izbrisno tožbo.
izostanek priče z naroka - denarna kazen za pričo - preklic - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo
Iz predloženih dokazil priče izhaja, da je bil na pregled napoten s stopnjo nujnosti "zelo hitro" in da je bil pregled opravljen 27. 3. 2024, ko je bil potreben tudi manjši operativni poseg. Navedeno po presoji pritožbenega sodišča izkazuje, da priča na narok ni pristopila iz opravičljivega razloga. Podan je dejanski stan iz petega odstavka 241. člena ZPP, na katerega se utemeljeno sklicuje pritožba in po katerem sodišče prekliče sklep o kazni, če priča pozneje opraviči izostanek. Ker prvostopenjsko sodišče te določbe ni uporabilo, čeprav bi jo glede na opravičilo in predložena dokazila moralo, je v denarno kazen zaradi izostanka z naroka 27. 3. 2024 poseglo pritožbeno sodišče.
ZD člen 28, 210, 210/2, 210/2, 210/2-3, 212, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prikrajšanje nujnega dednega deleža - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - terjatev zapuščine - darilo dediču - obračunska vrednost zapuščine - dolg zapustnika
Sodišče na pravdo napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato mora sodišče to presoditi glede na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji mora izhajati iz pravil o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, in upoštevati do trenutka odločitve zbrano procesno gradivo.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine (28. člen ZD), ki je bistvena v primeru ugotavljanja, ali je bil prikrajšan dedičev nujni delež, je pomembno stanje oz. obseg zapuščine na dan zapustnikove smrti (ugotovitev tega je tudi namen samega zapuščinskega postopka). To, kar je bilo plačano po tem datumu, niti za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine niti za ugotovitev obsega zapuščine ni relevantno. O dolgovih zapuščine sodišče v zapuščinskem postopku ne odloča.
ZD zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico šteje za manj verjetno, zato na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva dejstvo, da so pritožniki v podkrepitev svojih navedb predlagali zaslišanje prič. Poleg tega dediču ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva (da v zapuščino ne spada dolg oz. da zapustnik ni sklenil posojilne pogodbe).
skupno starševstvo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - primernost staršev - največja korist otroka - varstvo koristi otroka - starševska skrb
Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije, da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati v enaki meri in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoče zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Šele če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi to narekovalo drugačno odločitev.
Pri vprašanju primernosti starševskih sposobnosti udeležencev je sodišče pravilno izhajalo iz mnenja strokovnjakov CSD, mnenja sodne izvedenke psihiatrinje dr. D. D. ter mnenja sodne izvedenke klinične psihologije dr. E. E. Mnenja je sodišče prve stopnje dokazno ocenilo in pravilno pojasnilo, da iz njih ne izhajajo razlogi, ki bi narekovali poseg v starševsko skrb enega ali drugega udeleženca. Tudi po presoji pritožbenega sodišče iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja nobena okoliščina, ki bi potrjevala pritožbene navedbe, da skupno varstvo in vzgoja ni v korist otroka.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da toženka in stranski intervenient nista upravičena do odmerjenih pravdnih stroškov, ker nista z ničemer pripomogla k rešitvi zadeve. Kot izhaja iz pregleda spisa, je toženka v obravnavani zadevi vložila odgovor na tožbo z dne 25. 10. 2022, stranski intervenient pa je dne 24. 11. 2022 prijavil stransko intervencijo in vložil prvo (in edino) pripravljalno vlogo z dne 8. 5. 2023. S temi procesnimi dejanji je po eni strani toženka preprečila izdajo zamudne sodbe, stranski intervenient pa je izkoristil svojo pravico priglasiti intervencijo na strani toženke in sodelovati v postopku. Z navedenima vlogama sta toženka in stranski intervenient obrazloženo odgovorila na tožničine navedbe in predloge. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi razpisan le en narok za glavno obravnavo, toženka in stranski intervenient pa imata pravico sodelovati na naroku in priglasiti stroške. Iz tega razloga pritožbeno sodišče zaključuje, da so navedena procesna dejanja toženke in stranskega intervenienta ter pravdni stroški v tej zvezi bili potrebni za pravdo, zaradi česar jih je sodišče prve stopnje v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP utemeljeno odmerilo v breme tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00084552
ZPP člen 7, 212, 313, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10. OZ člen 131, 178, 179, 299, 299/1.
zahtevek za plačilo odškodnine - zavrnitev tožbenega zahtevka - protipravnost ravnanja - pravica do svobode izražanja - svoboda političnega izražanja - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do časti in dobrega imena - kolizija ustavnih pravic - metoda praktične konkordance - javna oseba - politik - javna razprava - kontekst podanih izjav - objektivna žaljivost - žaljiva vrednostna sodba - namen zaničevanja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - očitek protispisnosti
Zavrnitev tožbenega zahtevka temelji na zaključku, da je toženec z oznako "fašist" uveljavljal svojo svobodo izražanja v dopustnih okvirjih, ter da zato ni podana protipravnost kot bistven element odškodninskega delikta.
Glede zatrjevanj o subvencioniranju šolske prehrane in plačevanja vrtca, kar oče navaja kot spremenjeno okoliščino, sodišče druge stopnje odgovarja, da se te subvencije priznavajo ob upoštevanju dohodkov obeh staršev in tudi pravnomočno določene preživninske obveznosti očeta, zato te okoliščine na predstavljajo razlogov za spremembo že pravnomočno določene preživnine.
ZBPP člen 9. ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1, 158, 158/1, 161, 161/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
stroški pravdnega postopka - nagrada za odvetniške storitve - umik tožbe - odgovor na tožbo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - primarni in podredni tožbeni zahtevek - denarni zahtevek - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka - sprememba odločitve o pravdnih stroških - sorazmerno majhen uspeh
Pritožnica utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ji je naložilo povrnitev celotnih stroškov odgovora na tožbo. Del stroškov namreč odpade na denarni del zahtevka, ki je bil ves čas vložen tudi v korist druge tožnice, o njegovi utemeljenosti pa bo odločeno v nadaljevanju postopka. Glede na delež denarnega dela zahtevka v celotni vrednosti spornega predmeta (približno 4,6 %) in glede na to, da je bil denarni del zahtevka vložen v korist obeh tožnic in torej na vsako odpade polovica zahtevka, je prva tožnica dolžna nositi (le) 97,70 % stroškov odgovora na tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00083656
SZ-1 člen 104, 110, 110/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
določitev najemnika stanovanja v nepravdnem postopku - določitev najemnika neprofitnega stanovanja - najemna pogodba za neprofitno stanovanje - primerno stanovanje - potrebe otroka - skupno skrbništvo - selitev na drugo lokacijo - službeno stanovanje - dohodki - plačilo stanovanjskih stroškov - plačilo najemnine - subvencionirana najemnina - neizveden dokaz - oprava poizvedb
Odločilno težo pri določitvi najemnika je treba v konkretnem primeru dati okoliščini, da ima trenutno predlagateljica rešen stanovanjski problem, nasprotni udeleženec pa v spornem stanovanju živi in drugega primernega stanovanja za bivanje nima na voljo. Dohodki obeh udeležencev in možnost pridobitve subvencije najemnine se izkažejo za neodločilne okoliščine. Enako velja za zatrjevano navezanost predlagateljice na lokacijo neprofitnega stanovanja.
ZPP člen 8, 206, 206/1, 206/1-2, 285, 286. URS člen 23, 25, 26. ZVPSBNO člen 4, 16, 16, 16/3, 21, 21/2. OZ člen 168, 168/3, 352, 352/2.
protipravnost ravnanja - profesionalna skrbnost - prosta dokazna presoja - neodvisnost sodnikov - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - ugovor zastaranja - izvedba nove glavne obravnave - protipravno ravnanje države - objektivna odgovornost - izgubljen dobiček
Protipravnost je pravni standard, ki ga je potrebno ugotavljati v vsakem posameznem primeru posebej in terja presojo, ali je sodnik ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo in običajno metodo dela. Pri tem je potrebno izhajati iz narave sodnikovega dela, za katerega je značilna prosta dokazna presoja (8. člen ZPP) in neodvisnost pri sojenju, pri čemer je sodnik vezan le na Ustavo in zakon. Za utemeljitev odškodninske odgovornosti države po 26. členu URS se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti sodniške odločitve oziroma protipravnost v širšem pomenu, ta pa je podana, kadar sprejeta sodna odločitev pomeni odstop od obstoječe oziroma ustaljene sodne prakse ter pri razlagi ter uporabi zakonskih norm temelji na razumno nesprejemljivih argumentih.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - vložitev tožbe - prepozna dopolnitev tožbe - po elektronski pošti oddana vloga - materialni prekluzivni rok - motilno dejanje - postavitev ograje - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastnika nepremičnine - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - enotna sodna praksa
Ker tretji ni niti motilec niti naročnik motenja, tožnik s tožbo zaradi motenja posesti (v kateri zahteva vzpostavitev prvotnega stanja) proti tretjemu ne bi mogel uspeti. Člen 190 ZPP zato v obravnavani zadevi ne pride v poštev.
DZ člen 163. ZNP-1 člen 100, 105, 108. ZSV člen 49, 69, 70. ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 226/4, 226/5, 226/6, 238f.
stiki staršev z otrokom - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - trajanje stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - ukrepi za varstvo koristi otroka - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - Center za socialno delo (CSD) - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - dokazni standard verjetnosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - primerna višina denarne kazni
Splošno znana je pomembnost in koristnost ohranjanja in razvijanja odnosov s starši in drugimi sorodniki za otrokov zdrav osebnostni in čustveni razvoj; v stroki je enotno sprejeto, da je (neupravičena) prikrajšanost za te odnose za otroka ogrožajoča.
Namen stikov pod nadzorom je vzpostaviti pogoje za izvajanja stikov v domačem okolju, njihovo dejansko trajanje pa bo v največji meri odvisno od ravnanja udeležencev.
Glede na pomen pravice do stikov in v konkretnem primeru ugotovljeno grobost posega vanjo višina zagrožene denarne kazni, ki naj zagotovi njeno uresničenje, ni pretirana. To velja tudi upoštevajoč premoženjsko stanje nasprotnega udeleženca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00083915
ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/1, 21/3. OZ člen 39, 39/4, 371, 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4, 4/2.
ničnost kreditne pogodbe - ničnost vknjižbe hipoteke - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - neposredna uporaba direktive - sodna praksa SEU - načelo vestnosti in poštenja - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo profesionalne skrbnosti - pojasnilna dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - valutno tveganje - konverzija - kršitev pojasnilne dolžnosti - monetarni nominalizem - retroaktivna uporaba predpisa - načelo lojalne razlage prava EU
Vsebina pojasnilne dolžnosti mora biti takšna, da lahko potrošnik razume konkretno delovanje pogodbenega pogoja in oceni potencialno znatne ekonomske posledice pogodbenega pogoja za svoje finančne obveznosti. Banka ga mora opozoriti na veliko stopnjo valutnega tveganja, ker so nihanja, zlasti v dolgoročnem obdobju, potencialno velika in lahko povzročijo potrošniku neugodne posledice za njegove finančne obveznosti, ki jih ne zmore (več) obvladovati.