ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
Upoštevajoč, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe (prvi odstavek 328. člena ZPP), toženka tudi ne more biti uspešna pri graji sporne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo, pri priznanju stroškov tožnikov.
prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - začasna odredba v postopku zaradi motenja posesti - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba
Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe temelji na presoji, - da je verjetnost terjatve izkazana, - da je izdaja ureditvene začasne odredbe, ki se po vsebini prekriva s tožbenim zahtevkom, dopustna le v primerih, ko bi zaradi nastanka težko nadomestljive škode ali sile kasnejše sodno varstvo ostalo brez pomena in je v primeru kasnejše zavrnitve zahtevka možna vzpostavitev prejšnjega stanja, - da tožnica ni verjetno izkazala nastanka težko nadomestljive škode, - da urejevalna začasna odredba ne more temeljiti na tehtanju posledic iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, - da so verjetno izkazane posledice izdane začasne odredbe na toženkini strani težje od posledic neizdaje začasne odredbe na tožničini strani in - da v primeru neizdaje začasne odredbe kasnejše sodno varstvo ne bo ostalo brez pomena.
vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji kot sestavni del pogodbe - zavarovalnina
Nezgodno zavarovanje je pogodbeno zavarovanje (člen 921 OZ). V Splošnih pogojih je definirana pravica zavarovalnice, da skrajša dnevno nadomestilo, ko obolenja zavarovanca vplivajo na podaljšanje časa zdravljenja, pri čemer v primeru zaradi drugih zdravstvenih razlogov podaljšane prehodne delovne nesposobnosti lahko izplača dnevno nadomestilo zgolj za del trajanja nesposobnosti za delo, ki je izključna posledica nezgode. Sodišče prve stopnje se je zato pri presoji trajanja zdravljenja, zaradi katerega tožnici pripada dnevno nadomestilo glede na prehodno delovno nesposobnost, pravilno oprlo na določbe zavarovalne pogodbe in Splošnih pogojev, ki so sestavni del sklenjene zavarovalne pogodbe, katera zavezuje pogodbenici, sedaj pravdni stranki (3. člen OZ). Pritožbene trditve o materialnopravni zmotnosti takšnega pristopa in nadaljnje, da vzročna zveza med utrpelo poškodbo in trajanjem zdravljenja v zavarovalni pogodbi in pripadajočih splošnih pogojih ni posebej ali drugače določena, se zaradi pogodbeno dogovorjene omejitve glede trajanja dnevnega nadomestila izkažejo za neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je izvedlo vse predlagane dokaze. V sodbi je korektno povzelo njihovo bistveno vsebino in se obrazloženo izreklo o njihovi dokazni vrednosti. Ocena uspešnosti dokazov, ter s tem njihove dokazne vrednosti, ne sloni le na njihovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njihovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov, med katerimi tudi po presoji pritožbenega sodišča ni zaznati protislovja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je napravljena skrbno, vestno in analitično, upoštevajoč temeljne napotke iz 8. člena ZPP.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00087118
OZ člen 179, 181, 299, 299/2. KZ-1 člen 173a. ZPP člen 14, 154, 154/2. ZBPP člen 46, 46/3.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina zaradi kaznivega dejanja - vezanost sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku - višina denarne odškodnine - načelo objektivizacije odškodnine - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - mnenje izvedenca psihologa - začetek tega zakonskih zamudnih obresti - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči
Po 181. členu OZ ima pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakšnega razmerja podrejenosti ali odvisnosti zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo.
DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00086976
OZ člen 132, 280, 280/1, 299, 378. ZDoh-2 člen 27, 27-1, 27-5. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1.
odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi neupravičenega pripora - škoda, nastala zaradi teka kazenskega postopka - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodnina zaradi izgubljenega zaslužka - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - dohodnina od odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka - kriterij uspeha v postopku
V primerjavi z zadevami, s katerimi je sodišče opravilo primerjavo, in v katerih je bila prisojena odškodnina v višini med 0,033 in 0,047 povprečne neto plače na dan, pritožnik pred tem ni bil v priporu ali zaporu niti ni bil obsojen. V drugih zadevah, dostopnih v sodni praksi, v katerih so bile odškodnine prisojene v zneskih nad 0,06 povprečne neto plače na dan, pa so bile posledice bodisi v družinskem življenju bodisi v okrnitvi ugleda intenzivnejše. Navedeno utemeljuje zvišanje odškodnine na 40.000 EUR (kar predstavlja približno 0,05 povprečne plače na dan).
Odškodnina za izgubljeni dohodek zaradi neutemeljenega pripora ni izvzeta iz obveznosti plačila davka na dohodek.
Odškodnina za izgubljeni zaslužek mora biti po višini taka, da bo oškodovancu omogočila uresničenje pravice do izenačevanja položaja z bruto plačo pred škodnim dogodkom, za katerega je zaradi škodnega dogodka prikrajšan, zapis v izreku, da je toženka dolžna od prisojenega zneska obračunati in plačati davke in tožniku izplačati neto zneske, pa je zmoten.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - nasilje v družini
Namen ZPND je v nujnem in hitrem postopku s preprečitvijo in zaustavitvijo nasilnih dejanj zagotoviti varstvo žrtvi družinskega nasilja, pri čemer pa je varstvo žrtve le začasno, saj sme sodišče po navedeni zakonski določbi 19. člena ZPND ukrep izreči za največ 12 mesecev, žrtev pa lahko predlaga podaljšanje.
ukrepi za varstvo koristi otroka - varstvo koristi otroka - začasna odredba - ogroženost otroka - pravica do osebnih stikov staršev in otrok - nujnost ukrepa - omejitev stikov
Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanj staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Gre za pravni standard, katerega vsebino sodišče napolni tako, da najprej ugotovi, kaj terja otrokova korist, nato pa preveri, ali je ta otrokova korist v praksi zagotovljena; če ni, mu nastaja škoda.
Največja otrokova korist pa praviloma narekuje ohranitev vezi otrok z biološkimi starši. DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev in da imata oba starša pravico do stikov z otrokom. Pravico do medsebojnih stikov otrok in staršev lahko sodišče omeji ali odvzame le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati otrokove koristi (prvi odstavek 173. člena DZ). Sodišče mora zato v situaciji, ko stikov ni, skrbno pretehtati, ali je poseg v pravico otrok in staršev do stikov res nujen.
Prosilec je izkazal svoj upravičen interes (korist) za pregled oziroma pridobitev kopij spisa, saj je s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu pregled spisa in podatki, ki bi jih s tem pridobil, pripomogli pri varstvu njegovih pravic in koristi v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nepremičnine, ki so predmet postopka pred sodiščem prve stopnje, ter pri morebitnem bodočem uveljavljanju odškodnine od prodajalcev (pravdnih strank) zaradi povzročene premoženjske škode, v kolikor do sklenitve prodajne pogodbe ne bi prišlo.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna manjrazvitost - ogrožanje življenja in zdravja - fizično nasilje - huda premoženjska škoda - pravica do izjave
Podani so vsi zakonski pogoji, ki opravičujejo podaljšanje zadržanja pritožnika na varovanem oddelku SVZ brez njegove privolitve. Pri pritožniku gre za hudo duševno motnjo, to je za blago duševno manjrazvitost, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti kakor tudi sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Njegova begavost ima za posledico, da huje ogroža svoje zdravje in življenje, saj prihaja do dehidracije, podhladitve v zimskem času, je brez hrane, pijače, neustrezno oblečen glede na vremenske razmere ter ne jemlje predpisane terapije. Podano je tudi hujše ogrožanje zdravja drugih oseb v obliki heteroagresivnosti do sostanovalcev in osebja zavoda.
stanovanjsko varstvo - razveza zakonske zveze - predlog za izdajo začasne odredbe - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka
Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40.
nagrada sodnega izvedenca - sodni tolmač - prevajanje
Že iz samega predloga za pritegnitev strokovnjaka z znanjem nemškega jezika, ki ga je podala izvedenka A. A., izhaja, da dela, ki ga je opravila B. B., ni mogoče skrčiti zgolj na prevajanje.
izpraznitev in izročitev stanovanja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - oporoka - nasprotna tožba - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Odločitev o utemeljenosti tožničinega tožbenega zahtevka je odvisna (tudi) od vprašanja, če je lastnica stanovanja, ki ga uporablja toženec. Če je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna, potem je lastnica tega stanovanja. Predhodno vprašanje, ki ga je treba najprej rešiti, je torej vprašanje veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju. To vprašanje pa se po združitvi tožbe in nasprotne tožbe v skupno obravnavanje obravnava v tem postopku in bo po pravnomočnosti odločitve o (ne)utemeljenosti toženčevega tožbenega zahtevka zavezovala stranke in sodišče. Podlage za prekinitev postopka po 1. alineji prvega odstavka 206. člena ZPP ni.
DZ člen 160, 160/1, 160/3, 161, 163, 163/1, 163/2.
omejitev pravice do stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov - stopnja verjetnosti - začasna odredba o stikih - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - ogroženost otroka - trajanje začasne odredbe
Z izdano začasno odredbo o začasni omejitvi pravice do stikov tako, da stiki med nasprotnim udeležencem in otroki potekajo samo pod nadzorom strokovnih oseb CSD, je hkrati zaobsežena tudi prepoved, da nasprotni udeleženec otroke prevzame v vrtcu, šoli ali od katerekoli druge osebe, pri kateri se otroci nahajajo v varstvu. Gre za enovito, vsebinsko povezano odločitev, kar pomeni, da nasprotni udeleženec izven stikov pod nadzorom, drugih stikov z otroki nima, zato je II. točka izreka sklepa nepotrebna. Kot je pravilno navedla predlagateljica v pritožbi, bo sodišče nadaljnje odločitve glede dinamike, načina in obsega stikov prilagajalo v nadaljevanju postopka ugotovljenim okoliščinam (na podlagi poročil CSD glede izvajanja stikov pod nadzorom, oziroma glede na ugotovitve iz nadalje izvedenega dokaznega postopka) z novimi sklepi o začasni odredbi oziroma s končno odločbo.
rok za pripravo na glavno obravnavo - priprava na glavno obravnavo - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - nujne sestavine pritožbe - popolna pritožba
Pritožba je glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.
Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.
ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - preprečevanje nasilja v družini - duševna bolezen - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi v izključno uporabo žrtvi izreklo, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je predlagateljica žrtev dlje časa trajajočega psihičnega nasilja, ki ga nad njo vrši njena hči.
V ozadju psihičnega nasilja je sicer duševna bolezen nasprotne udeleženke, vendar pa je nasprotna udeleženka s svojimi dlje časa trajajočimi ravnanji in psihičnim pritiskom nedopustno posegla v duševno celovitost predlagateljice, v njeno dostojanstvo ter pravico do miru in varnosti. Predlagateljica je do nje v podrejenem položaju, pred njo pa občuti izrazit strah in je na podlagi preteklih izkušenj prepričana, da je nasprotna udeleženka zmožna skrajno agresivnih dejanj.
Odločilno je, da do psihičnega nasilja prihaja tudi v obdobjih, ko pri nasprotni udeleženki niso izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve in ko ni v akutni fazi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087682
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 23, 24. ZPotK člen 6, 6/1. OZ člen 5, 6.
pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - načelo lojalne razlage - načelo primarnosti prava EU - potrošniška kreditna pogodba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - načelo vestnosti in poštenja - nastanek težko nadomestljive škode - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe
Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje z odločitvijo nedopustno širilo pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe. Pritožba se pri tem sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97, ne upošteva pa, da v citirani zadevi predmet odločanja Ustavnega sodišča ni bil potrošnik in njegovo varstvo, zato primera nista istovetna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087558
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 87, 87/2, 326. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 23.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ocena listinskih dokazov - uporaba direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - novacija nične pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valorizacija - reverzibilnost začasne odredbe - finančni položaj - zavarovanje terjatve s hipoteko - potrošniška kreditna pogodba
Pa tudi, če bi tožnika zahtevala konverzijo kredita v EUR kredita, bi v tem primeru sicer prišlo do novacije kreditne pogodbe, pri čemer pa ta možnost potrošniku ne bi dala varstva pred nepoštenimi pogoji, razen če bi tožnik izrecno izrazil voljo, da svojih pravic ne uveljavlja potem, ko je bil o njihovi nepoštenosti predhodno seznanjen, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano.
Bistveno je bilo, da je bila valutna klavzula bistvena glavna sestavina pogodbe in je bila kot taka že ob sklenitvi pogodbe vključena vanjo, toženka pa ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti ter je tako že ob sami sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Prevzetega valutnega tveganja ob sami sklenitvi pogodbe pa ne morejo ublažiti pozitivni učinki nižje obrestne mere, ki se je morebiti pojavila med obdobjem odplačevanja kredita.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Pritožbena zatrjevanja, da zavarovanja izgubljajo na vrednosti, kar naj bi vplivalo na tehtanje neugodnih posledic, pa so pravno nerelevantna, saj je tak rizik morala toženka kot banka upoštevati že ob sklepanju sleherne pogodbe s slehernim kreditojemalcem.