NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085626
ZVEtL-1 člen 15, 15/1, 15/2, 17, 17/1, 17/3, 17/3-2, 23, 23/1, 23/3, 24, 27, 30, 35, 35/1, 48. ZKN člen 23, 35. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 300, 300/3, 339, 339/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - evidentiranje zemljišča pod stavbo - razdružitev postopka - namen postopka - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - skupni del stavbe - večstanovanjska stavba - samostojen objekt - sporazum o delitvi solastnine - fizična delitev stvari v naravi - pravica zahtevati razdružitev solastne stvari - dokazna pravila - dokazna domneva - bolj verjetna pravica - materialna pravnomočnost - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - trditvena podlaga pritožbe - obseg pripadajočega zemljišča - povezanost stavbe in zemljišča - poseg v zračni prostor sosednje nepremičnine - tloris stavbe - gradbeno zemljišče - parcelacija - vzdrževanje objekta - vlaganje solastnika v solastno nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - obligacijski zahtevek - povračilo stroškov postopka - skupni stroški postopka - slabo premoženjsko stanje
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov).
Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba delno stoji, pravno ni izvedljiva.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen obravnavanju morebitnih obligacijskih zahtevkov iz naslova povečanja vrednosti stavbe zaradi vlaganj vanjo oz. v stanovanjski del stavbe, prav tako ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Kot že rečeno, sodišče o lastninskih položajih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, ki ne postane materialno pravnomočna, ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Postopek za vzpostavitev etažne lastnine se zato tudi ne prekinja (24. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00086336
DZ člen 171, 171/3, 171/5, 175. ZNP-1 člen 42. ZSV člen 82. ZPP člen 365, 365/1, 365/1-2.
varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - prenos krajevne pristojnosti - Center za socialno delo (CSD) - sprememba stalnega bivališča
V obravnavani zadevi je tekom postopka mladoletna A. A. spremenila prijavljeno stalno prebivališče, ki je sedaj na območju CSD Savinjsko - Šaleška, zato je ta CSD tudi po določbi 82. člena ZSV krajevno pristojen za obravnavo mladoletne A. A.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00085628
ZPP člen 154, 154/1, 224, 224/1, 224/4, 318, 338, 338/1, 338/2. SZ-1 člen 112, 112/3, 112a.
ugodilna zamudna sodba - omejeni pritožbeni razlogi v pritožbi zoper zamudno sodbo - nedovoljen pritožbeni razlog - izpodbijanje dejanskega stanja v pritožbi - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebna vročitev tožbe fizični osebi - strankin podpis na vročilnici - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje zakonske domneve - pavšalno zanikanje - nepoznavanje prava - ignorantia iuris nocet - neplačevanje najemnine in stroškov - kršitev najemne pogodbe - opozorilo pred odpovedjo najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja - odločitev o pravdnih stroških - slabo premoženjsko stanje
V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar golo zanikanje prejema pošiljke, brez ustrezne obrazložitve in dokazov, ne zadostuje za izpodbitje zakonske domneve.
Toženka se s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje ne more razbremeniti obveznosti povračila pravdnih stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00085946
ODZ paragraf 1460, 1464, 1479. SPZ člen 10, 88, 217, 217/2, 221, 222, 224, 224/1. ZTLR člen 54, 54/1. ZZK-1 člen 8. OZ člen 52. ZPP člen 8, 184, 184/1, 184/3, 185, 185/2, 214, 214/2, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
solastnina - nepremičnina v solastnini - služnost hoje in vožnje - služnostna pravica - služnostna pogodba - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera priposestvovalca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - vznemirjanje stvarne služnosti - koristnost služnosti - prenehanje stvarne služnosti - sprememba tožbe - konkludentna privolitev v spremembo tožbe - umik tožbe - delna ustavitev postopka - nedovoljene pritožbene novote
Stališče tožencev, da priposestvovanje stvarne služnosti na solastni stvari ni mogoče, je zmotno. Res je sodna praksa do odločbe VS RS II Ips 109/2019 stala na stališču, da to ni mogoče, a je bilo tako stališče s to odločbo preseženo.
ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - napotitev v programe - čas trajanja ukrepa - sprememba ukrepa
Načelo sorazmernosti državnim organom nalaga, da ustrezno zaščitijo žrtve, ob hkratnem upoštevanju meja pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose. Glede na naravo dejanj, torej izvajanje psihičnega nasilja v obliki pošiljanja elektronske pošte, nasprotni udeleženec z izrekom ukrepa v ničemer ni prizadet pri izvrševanju svojih pravic. Nihče namreč nima pravice do komuniciranja z osebo, ki si tega ne želi. Ker pravice nasprotnega udeleženca ne bodo omejene, hkrati pa je izkazano grobo in kontinuirano poseganje v pravice udeleženke, je ustrezna dvanajstmesečna prepoved navezovanja stikov in objave podatkov.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35. ZPP člen 359. ZST-1A člen 1. ZST-1 tarifna številka 1111.
sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - višina tožbenega zahtevka - odmera sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek ugovora zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - izdaja novega plačilnega naloga - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog - višina sodne takse - nova odmera - sprememba višine sodne takse - odmera v višjem znesku - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - načelo prepovedi reformatio in peius
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom nima odločilne teže.
Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena ZST-1 razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 34.a člena ZST-1). V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ob presojanju utemeljenosti toženkinega ugovora ugotovilo, da je sodna taksa v izdanem plačilnem nalogu napačno odmerjena, zato je po uradni dolžnosti ravnalo skladno s petim odstavkom 34.a člena ZST-1. Dejstvo, da te pravne podlage v svoji odločitvi ni navedlo, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ob ugotovitvi, da je bila taksnemu zavezancu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerjena prenizka sodna taksa, je bilo sodišče sodno takso dolžno odmeriti v pravilni višini.
ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5.
predlog za taksno oprostitev - zavrženje predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog - taksna oprostitev na podlagi zakona - nepopolne vloge - brezplačna pravna pomoč - vsebinsko odločanje - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Namen določbe je, naj bo stranka, ki ji je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, v tem istem postopku oproščena plačila sodnih taks po samem zakonu, na da bo ji bilo treba posebej zaprošati za taksno oprostitev. Če pa je stranki brezplačna pravna pomoč dodeljena v drugem postopku, mora stranka, drugače, še vedno zaprositi za taksno oprostitev (skladno z 12. členom ZST-1), sodišče pa presojati izpolnitev pogojev za taksne ugodnosti iz 11. člena ZST-1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - načelo pravnega prednika - pogodbeni prenos lastninske pravice - darilna pogodba - obseg lastninskih upravičenj - upravna odločba - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - pravica graditi na zemljišču - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - solastnina etažnih lastnikov - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - pravnomočna odločitev o lastninski pravici
Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo enakosti
ZD v četrtem odstavku 213. člena določa, da sodišče v primeru, ko napoti dediča na pravdo, prekine postopek in mu določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo, pa dedič v tem roku ne ravna po sklepu sodišča, nadaljuje zapuščinsko obravnavo in jo dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo. Po tej določbi sodišče torej sprejme sklep o dedovanju, pri tem pa ignorira dedičev zahtevek, kot da ni postavljen. Po razumevanju navedene določbe dedič, ki ni ravnal po sklepu sodišča, ne more v istem zapuščinskem postopku ponovno zahtevati prekinitve postopka iz istega razloga oziroma zaradi uveljavljanja iste pravice.
Pritožbeno sodišče pritrjuje sklepu sodišča prve stopnje, da se učinki sodne poravnave, ki je bila sklenjena v postopku med tožničinim dolžnikom in toženko zaradi izpodbijanja istih dejanj, kot jih izpodbija tožnica, raztezajo tudi na slednjo. Za tožničinega dolžnika A. A. je tožbo na izpodbijanje vložil stečajni upravitelj, in sicer torej v korist vseh upnikov, tudi tožnice, ki je predmetno sporno terjatev prijavila tudi v stečaj svojega dolžnika. Postopek osebnega stečaja pa je tekel tudi nad toženko. Soglasje k omenjeni poravnavi je podalo tudi stečajno sodišče v obeh stečajih, nihče od upnikov pa temu ni nasprotoval. Tudi tožnica ne, ki tedaj tudi ni izkoristila nobenega pravnega sredstva, ki ga je imela na voljo, če s tem ne bi soglašala. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je bila to samo njena pravica in ne tudi njena dolžnost. Strogo formalno ima sicer prav, vendar pa zaradi stečaja ne more več izbirati (samostojne) pravne poti za uveljavitev terjatev nad stečajnim dolžnikom. Čeprav pri sklenitvi sodne poravnave tožnica sama kot stečajna upnica ni sodelovala, jo ta poravnava, ki jo je sklenil stečajni upravitelj s soglasjem stečajnega sodišča, veže kot vse druge stečajne upnike.
Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi rezervnim razlogom prvostopenjskega sodišča o neobstoju interesa na nadaljnje vodenje predmetne pravde s strani tožnice, ker boljšega položaja ta tudi zaradi stečaja nad toženko ne bi mogla pridobiti.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - ustavitev postopka - pravni interes - skupno pripadajoče zemljišče - posebni skupni del - dejanske trditve - sporna dejstva - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.
Interes za intervencijo mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med prijaviteljem intervencije in eno izmed strank. Funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa.
Bistvo stranske intervencije je v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.
OZ člen 199, 200, 201, 201/1, 202, 203, 204, 205. SZ-1 člen 28, 34.
lastninska pravica več oseb - upravljanje s stvarjo - popravilo strehe - povrnitev stroškov upravniku - poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - pogoj nujnosti - soglasje etažnih lastnikov ni izkazano - grozeča večja škoda - prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v času oprave spornega posla oziroma popravila strehe njeno stanje ni bilo takšno, da bi terjalo takojšnje popravilo in da to ni bilo tako nujno, da z njim ne bi bilo mogoče počakati še nekaj mesecev in v tem času ugotoviti potreben obseg del, njihove cene, zbrati ponudbe ter pridobiti ustrezno soglasje etažnih lastnikov, ki bi jih oprava del tudi finančno bremenila.
V predmetnem sporu, v katerem tožnica kot upnica na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ zahteva vknjižbo lastninske pravice na prvo toženko kot dolžnico, imata dejanska lastnica nepremičnine (prva toženka) in njen zemljiškoknjižni lastnik (drugi toženec) položaj nujnih sospornikov. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške, prisojene nasprotni stranki.
Ker po sklenitvi prodajne pogodbe ni uredil zemljiškoknjižnega stanja, kljub temu da ga je tožnica zaradi dolga prve toženke k temu pozvala, je drugi toženec sam zakrivil, da mora sodelovati v tem pravdnem postopku.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
URS člen 54, 54/1. DZ člen 7, 7/1. ZNP-1 člen 36, 36/3, 45, 45/2, 45/5, 108. ZPP člen 8, 70.
sprememba odločbe o varstvu in vzgoji otroka - izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - konkretizacija pritožbenih navedb - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - največja korist otroka - mnenje otroka - razgovor z otrokom - pravica do družinskega življenja - upoštevanje otrokovih želja - dodelitev otroka - skupno starševstvo - rezidenčni model - izvajanje starševske skrbi - stiki - enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - porazdelitev preživninskega bremena - pritožba, vložena po izteku roka - upoštevanje prepoznih navedb - časovne meje pravnomočnosti
Kadar si konkurirata načelo otrokove koristi in pravica starša do družinskega življenja (torej do stikov z otrokom in uresničevanja starševske skrbi), ima načeloma prednost otrokova korist kot tisti najvišji cilj, ki ga morajo, čeprav na škodo lastnih pravic, zasledovati tudi starši, pri čemer je treba ob tehtanju dveh ustavnih pravic vzpostaviti ustrezno ravnovesje.
Dekleti sta želeli, da se ju sliši in da lahko povesta svoje mnenje ter svoje občutke, kar je skladno z načelom, da je otrok subjekt postopka in da mu je treba vedno omogočiti, da se sliši njegov glas.
Odločanje o pravicah in koristih otrok ni in ne sme biti namenjeno sankcioniranju starša, ki ni ravnal prav.
Strokovna mnenja CSD so sodišču le v pomoč, sodišče pa jih ni dolžno upoštevati; odločiti mora upoštevaje ugotovljeno dejansko stanje in koristi otroka, pri čemer pridobitev izvedenskega mnenja, strokovnega mnenja ali druge "strokovne podlage" CSD ni obvezna.
sodna ureditev meje - predlog za ureditev meje - opisni zahtevek - predpostavke za izdajo - vodenje postopka - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za določitev - stanje po podatkih zemljiškega katastra
V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.
razveljavitev oporoke - obseg zapuščine - nujno in enotno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Ker tožnik tožbe ni vložil tudi zoper tretjega dediča, ni tožil vseh nujnih sospornikov in je zaradi tega tožil napačno stranko.
V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma njene razveljavitve, tožene vse pogodbe stranke, saj so dediči po smrtni zapustnika, njegovi univerzalni pravni nasledniki in iz tega razloga vstopajo v vsa pravna razmerja njihovega pravnega prednika. Enotno in nujno sosporništvo pa velja tudi za spore o obsegu zapuščine, saj je spor o tem, ali določena stvar ali lastninska pravica na njej spada v zapuščino, zaradi narave skupnostnega razmerja dedičev mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Morebitni dediči, ki ne želijo nastopati kot tožniki, morajo zato biti zajeti na pasivni strani.
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnika na naroku pozvalo, da se izjavi o tem, zakaj je v tožbi zajel samo toženko in obrazloži pasivno legitimacijo - je sodišče prve stopnje povsem ustrezno opravilo dolžnost materialno procesnega vodstva, ki mu ga nalaga določba 285. člena ZPP.
vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
sodba na podlagi pripoznave - elaborat sodnega izvedenca kot sestavni del sodbe - pripoznava tožbenega zahtevka - vsebina pripoznave - prekoračitev tožbenega zahtevka - opredelitev služnostne trase v izreku - obseg stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti poti - izvedba dokaznega postopka - izvedensko mnenje - odmera stroškov za izvedenca - nesklepčna tožba - opozorilo stranki o nesklepčnosti tožbe - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - poprava tožbenega zahtevka - neutemeljeno upiranje tožbenemu zahtevku - vodenje enotnega postopka - odločanje o stroških postopka - povod za vložitev tožbe - nagrada za posvet s stranko
Ko sodišče brez dokaznega postopka in obravnavanja spornih dejstev izda sodbo na podlagi pripoznave, jo lahko izda samo v obsegu pripoznave in ni dopustno zahtevka spreminjati ali mu nekaj dodajati, četudi gre, kot v tem konkretnem primeru, samo za tehnično opredelitev opisane služnostne poti.