Dedno izjavo, podano v zmoti, je mogoče izpodbijati le s tožbo, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju, zato pritožbene navedbe o zmoti ne morejo biti uspešne.
ZD člen 128, 128/1, 214. ZSVarPre-E člen 9, 9/1, 9/2, 9/3.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - višina vračila - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - uporaba posebnih predpisov - valorizacijske obresti - vsebina sklepa o dedovanju - ugotavljanje dejanskega stanja
Mnenje in sklep VSRS, na katera se sklicuje pritožnica, sta nastala v času, ko omejitev dedovanja za varstveni dodatek in denarno socialno pomoč še ni bila urejena s posebnim predpisom (9. člen ZSVarPre-E). Pomembni razlikovalni okoliščini sta še, da je v primeru, ki ga je obravnavalo VSRS, omejitev dedovanja nastopila zaradi plačevanja institucionalnega varstva (in ne zaradi prejete denarne socialne pomoči, ki je namenjena socialno najranljivejšemu delu prebivalstva) in da je bila v obdobju, v zvezi s katerim je VSRS odločalo, zelo visoka inflacija.
ustavitev pravdnega postopka in nadaljevanje v nepravdnem postopku - popis in cenitev zapustnikovega premoženja - neplačilo predujma - pravica do dedovanja - pravica do sojenja v razumnem roku - obseg zapuščine - vrnitev v zapuščino
Tožnici je bila v zapuščinskem postopku že dana možnost doseči popis premoženja, vendar se je tej pravici z neplačilom predujma odrekla, v ZD pa ni podlage, da bi jo lahko ponovno uveljavljala v zapuščinskem postopku. Pri tehtanju pravice do dedovanja in pravice do sojenja v razumnem roku v konkretnem primeru prevlada slednja, saj je bilo uresničevanje dedne pravice tožnici že omogočeno v zapuščinskem postopku, pa je ni izkoristila.
zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - nedovoljena pritožba - obstoj pravnega interesa v trenutku odločanja o pritožbi - obstoj pravne koristi - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - umik predloga za izdajo začasne odredbe - ustavitev postopka zavarovanja
Pravni interes pritožnika je podan, če bi se pritožnikov položaj z meritorno odločitvijo lahko kakorkoli izboljšal oziroma mu prinesel kakršnokoli pravno korist. Pogoj pravnega interesa mora biti izpolnjen ves čas pritožbenega postopka, tudi še ob odločanju višjega sodišča. V nasprotnem primeru pritožba ni dovoljena in jo je treba zavreči.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - nevarnost za življenje in zdravje - druge oblike zdravljenja
Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje in nasprotovanje zdravljenju, ki je nujno potrebno za zaščito koristi nasprotnega udeleženca in se lahko izvaja le pod nadzorom, so podani vsi potrebni pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev njegove svobode, kot jo narekuje potrebno zdravljenje.
O morebitnem odpustu z oddelka pod posebnim nadzorom bo mogoče odločati pred izrekom v sklepu določenega obdobja, če bo ugotovljeno, da se je njegovo zdravstveno stanje že prej izboljšalo, oziroma če bodo za to izpolnjeni pogoji po zakonu.
Osebo je mogoče iz oddelka pod posebnim nadzorom odpustiti pred potekom roka iz sklepa sodišča, če lečeči zdravniki ocenijo, da se je zdravstveno stanje osebe toliko izboljšalo, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom. Psihiatrična bolnišnica o spremenjenih okoliščinah obvesti sodišče in sama odpusti pridržano osebo iz oddelka pod posebnim nadzorom.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve obveznosti - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve
Ugovor o prenehanju terjatve zaradi izpolnitve bi toženec lahko v tem postopku uveljavljal v pravočasnem odgovoru na tožbo, česar pa ni storil. Prenehanje terjatve zaradi plačila bo zato lahko uveljavljal le s pravočasnim ugovorom v morebitnem izvršilnem postopku, če bo tožnik zoper njega na podlagi predmetne sodbe vložil izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00086664
OZ člen 87, 87/1, 88, 88/1, 190, 193. ZVPot člen 23, 23/2, 24, 24/1. ZPP člen 8, 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
ničnost kreditne pogodbe - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - celovita dokazna ocena - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - kreditna pogodba v CHF - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava - potrošniški kredit - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - pričetek teka zamudnih obresti - nepošten pogodbeni pogoj - trenutek nastopa nepoštenosti pridobitelja - objektivno merilo - subjektivno merilo - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - dobra vera - valutno tveganje - bistvena sestavina pogodbe - kondikcijski zahtevek - obogatitveni zahtevek - odvračalni učinek - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pričetek teka zastaralnega roka - restitucijski zahtevek - kriterij uspeha v postopku
Bistveno za razumevanje predmetne zadeve je, da bi se morala banka kot finančna organizacija zavedati, da lahko v prihodnosti pride do visokega nihanja tečaja CHF, na to pa bi morala opozoriti tožnika. Izpolnitev pojasnilne dolžnosti je sodišče prve stopnje presojalo tudi skozi presojo dobre vere banke. Merilo dobre vere je v kontekstu presoje nepoštenosti pogodbenih pogojev objektivno, tako v vsebinskem kot v postopkovnem pogledu. Dobra vera z vsebino, kot je opredeljena v Direktivi, je zato kršena, če ponudnik pri vključitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali če pogoj za potrošnika vzpostavlja breme, ki nasprotuje pošteni in pravični tržni praksi. Zadostuje, da bi se ponudnik ob profesionalni skrbnosti lahko zavedal škodljivih posledic za potrošnika, tudi če se jih v resnici ni, niti jih ni želel. Ker je merilo dobre vere objektivno, je pojasnilna dolžnost, ki jo je treba opraviti skladno s profesionalno skrbnostjo, pri kreditih v tuji valuti neločljiv element presoje splošnih tipov nepoštenih pogodbenih pogojev iz prvega odstavka 24. člena ZVPot. Dobra vera v postopkovnem pogledu (v smislu vestnega ravnanja ponudnika do sopogodbenika) pri vključitvi pogodbenih pogojev ni zajeta samo v 4. alineji, ampak tudi v 1., 2. in 3. alineji prvega odstavka 24. člena ZVPot.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 39/1-1, 39/1-2, 39/1-3.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - izvedensko mnenje - ogrožanje življenja - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - duševna motnja - odklanjanje zdravljenja
Le v primeru konkretnega ogrožanja in ne posplošenega predvidevanja o verjetnem ogrožanju življenja ali zdravja, sme sodišče v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 39. člena ZDZdr odrediti zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe.
V konkretnem primeru tudi zavračanja zdravljenja ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, saj dejanske ugotovitve ne omogočajo sklepa, da se udeleženec zaradi svoje duševne motnje sploh ne zaveda dejanskih prvin svojega stanja in zato nanj ne more svobodno pristati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00084930
OZ člen 435, 435/1, 488, 488/1. SPZ člen 40, 40/1, 64, 64/1, 64/2, 64/4, 64/5.
plačilo zavarovalnine - obstoj zavarovalnega kritja - zavarovalni riziko - lastninska pravica na premičnini (osebni avtomobil) - pridobitev lastninske pravice - dobra vera - dejanski lastnik vozila - leasingodajalec - odtujitev vozila
Dobrovernost je poleg odplačnosti poglavitna predpostavka, ki opravičuje pridobitev lastninske pravice s strani pridobitelja in s tem izgubo lastninske pravice na strani lastnika, ki za pridobitev praviloma sploh ne ve.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo dobro vero tožnika ob nakupu avtomobila.
Glede na dejstvo, da vozilo ni bilo odtujeno, saj ga je odpeljal dejanski lastnik, sam tožnik pa lastninske pravice na vozilu ni pridobil, pogoji za izplačilo zavarovalnine niso izpolnjeni.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084348
ZNP-1 člen 108. DZ člen 158, 158/1.
začasna odredba o stikih - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje otroka - izvajanje stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovni pomočnik
Siljenje A., naj (s predlagateljico) hodi na (sicer koristne) terapije, bi bilo utemeljeno le, če bi se izkazalo, da je A. pod takim vplivom nasprotnega udeleženca, da nujno potrebuje pomoč. Več je argumentov, ki kažejo, da A. izraža svojo pristno voljo, kot argumentov proti temu dejstvu. Kmalu bo dopolnila 18 let. Pri tej starosti starši na voljo otroka običajno nimajo več odločilnega vpliva. Pri tem ni nepomembno, da je A. skoraj do 17 leta živela z obema staršema (do junija 2024, ko se je predlagateljica odselila, A. pa je imela 17. rojstni dan septembra). Da je A. sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih ravnanj, potrjuje tudi mnenja CSD. CSD je strokovni pomočnik sodišča, njegova mnenja imajo izvedeniškemu mnenju podobno dokazno težo. V mnenjih je CSD upošteval ugotovitve svojih zaposlenih: gre za strokovno oceno z A. opravljenih razgovorov in opažanj ob izvajanju nadzorovanih stikov. Z laično razlago le nekaterih zapisov v poročilih strokovnih delavcev pritožnica dvoma v mnenje CSD, da je treba upoštevati A. voljo, ni vzbudila.
postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - popravni sklep - določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve - napačna uporaba materialnega prava - pritožba zoper stroškovno odločitev
Pritožnika pa utemeljeno grajata popravo stroškovnega dela sodbe in z njo povezano popravo obrazložitve. To popravo je sodišče prve stopnje utemeljilo z napako pri določitvi vrednosti odvetniške storitve, nato pa na podlagi drugačne vrednosti na novo odmerilo stroške in svojo odločitev tudi na novo obrazložilo. Uporaba napačne vrednosti odvetniške storitve ni očitna računska pomota, temveč gre za napačno uporabo materialnega prava. Pritožnika imata zato prav, da lahko stranka takšno napako uveljavlja le s pritožbo zoper odločitev o pravdnih stroških in da lahko do njene poprave pride le v pritožbenem postopku.
URS člen 22. DZ člen 110. ZZZDR člen 84. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 341, 353, 360, 360/1.
uveljavljanje zahtevka za vrnitev darila - kavza pogodbe - bistvene pritožbene navedbe - konkretizacija procesnih kršitev - pravica do enakega varstva pravic - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvedba dokaznega postopka - vračanje daril med zakoncema - običajna darila - spremenjene okoliščine - nagib za darilo - preklic darila - sodba presenečenja - celovita dokazna ocena - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravilna uporaba materialnega prava
Kadar je bil nagib za sklenitev darilne pogodbe med zakoncema še kakšen drug, razveza njune zakonske zveze oziroma prenehanje zunajzakonske skupnosti po naravi stvari ni spremenjena okoliščina, ki bi darovalcu omogočala preklic darila.
predlog za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka
Pritožbeno nestrinjanje z ugotovitvami in odločitvijo se nanaša na drobce, ki so za odločitev o začasni ureditvi stikov zgolj obrobnega pomena (npr. v kolikšni meri si je kateri od staršev prizadeval, da bi se dekleti med stiki posvetili tudi šolskim obveznostim, ali so bila srečanja med očetom in hčerama naključna). Za začasno ureditev tudi ni odločilno očetovo (ali materino) doživljanje sprejete ureditve. Osrednje vodilo je korist otroka, v tem postopku pa preprečitev njegove ogroženosti.
Uporaba telesne sile s strokovnim prijemom in v nadaljevanju z vklepanjem je bila sorazmerna upiranju tožnika. Policisti so zoper tožnika uporabili najmilejši, za konkretni primer ustrezni prisilni sredstvi. Ni šlo za prekoračitev policijskih pooblastil,
Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1. ZPP člen 254, 254/3.
medicinska (zdravniška) strokovna napaka - dokaz z izvedencem - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
V zvezi z uporabo določbe 254. člena ZPP je Ustavno sodišče RS v odločbi Up-680/14 z dne 5. 5. 2016 poudarilo, da je v pravdnem postopku, v katerem se presoja obstoj morebitne zdravniške strokovne napake, mnenje izvedenca tisto, ki odločilno vpliva na presojo sodišča. Zato mora sodišče dokaze z izvedencem izpeljati na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi, tako z vidika popolnosti izvida, kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja. Stranka sicer nima samodejne pravice do drugega izvedenskega mnenja, saj kakršenkoli dvom v nepopolnost mnenja ali strankino nestrinjanje z njim še nista razlog za postavitev novega sodnega izvedenca. Vendar je Vrhovno sodišče RS v odločbah II Ips 171/2017, II Ips 333/2016 in II Ips 138/2018 zavzelo tudi stališče, da je lahko drugače v primerih, ko je izvedenec izvedensko delo sicer opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da "v dokazni temi" vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, pri čemer vrhovno sodišče vselej dodaja, da se mora tudi v tem primeru za postavitev novega izvedenca v dokaznem postopku postaviti razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.
ZPP člen 278, 318, 318/1, 318/2, 339, 339/2, 339/2-7. SPZ člen 99.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - nedopustni pritožbeni razlogi - nesklepčnost odgovora na tožbo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - delna razveljavitev sodbe
V fazi odgovora na tožbo je tožencu naloženo le breme obrazloženosti, ne pa tudi sklepčnosti odgovora.Tudi nesklepčen (neutemeljen) odgovor na tožbo prepreči izdajo zamudne sodbe in vodi v nadaljnjo fazo postopka - vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka.
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog
Že iz izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je skladno s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 rok za ugovor zoper plačilni nalog osem dni od vročitve le-tega. Glede na datum vročitve konkretnih plačilnih nalogov tožniku je torej osemdnevni rok za ugovor zoper njiju začel teči prvi naslednji dan, 12. 11. 2024, in se je iztekel v torek, 19. 11. 2024. Dne 26. 11. 2024 vloženi ugovor zoper plačilna naloga je zato prepozen in je nasprotna pritožbena trditev brez podlage v podatkih spisa.
plačilo sodne takse - stranka oproščena plačila sodnih taks - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - sklenitev sodne poravnave - vsebina sodne poravnave - sodna poravnava - ugotovitev uspeha strank v pravdi
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženec zavezanec za plačilo takse za postopek o pritožbi, ker je tožnica z njo uspela. Odločilno je namreč načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznega procesnega dejanja (uspeh v pritožbenem postopku).
V sodni praksi ni enotnega stališča o tem, ali določba drugega odstavka 15. člena ZST-1 velja tudi za primer, ko se postopek zaključi s sodno poravnavo. Dilema je povezana z vprašanjem, ali je v primeru sklenitve sodne poravnave, ki je izraz volje strank, sploh mogoče govoriti o uspehu. Predmet sodne poravnave ni nujno enak predmetu zahtevka (lahko je širši). Poravnava lahko obsega poleg tožbenega zahtevka tudi ureditev drugih spornih vprašanj (z omejitvijo, da so predmet poravnave pravice in zahtevki, s katerimi se lahko razpolaga). Če v takšni sodni poravnavi ni določbe o tem, kako naj se uspeh vrednoti, deleža uspeha (za potrebe prevalitve taksne obveznosti) ni mogoče določiti.
predlog stranke za taksno oprostitev - zavrnitev predloga - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - materialni položaj - dohodki upravičenca in družinskih članov - osnovni znesek minimalnega dohodka - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - nedopustna pritožbena novota
V pritožbi tožnica sicer zatrjuje in dokazuje, da denarna sredstva na konkretnem transakcijskem računu uporablja za plačevanje vseh stroškov, ki nastajajo v zvezi z opravljanjem njene kmetijske dejavnosti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da tožnica navedb in dokazov v tej smeri v samem predlogu za taksno olajšavo ni podala in gre zato za nedopustno pritožbeno novoto, ki je ni mogoče upoštevati.