• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSLJ Sklep II Cp 865/2025
    17.6.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094943
    OZ člen 633, 634, 637, 639, 641, 642, 642/3. ZPP člen 355.
    podjemna pogodba - reklamacija - odgovornost za stvarne napake - odgovornost izvajalca del - primopredaja - izpolnitev z napakami

    Poleg navedenega sodišče prve stopnje pri presoji ni upoštevalo, da je tožena stranka med postopkom od pogodbe odstopila, v drugem postopku zahtevala vračilo že plačanega dela pogodbene cene ter povrnitev škode, ter sporni bazen medtem odstranila. V takšnem dejanskem in pravnem položaju prevzem bazena objektivno ni več mogoč, prav tako tožeča stranka zatrjevanih napak ne more več odpravljati. Zato vprašanje bodočega prevzema opravljenega dela ni več odločilno. Sodišče bi moralo presoditi predvsem, ali je bila odklonitev prevzema oziroma odstop od pogodbe pravno utemeljen, saj je od odgovora na to vprašanje odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.

  • 302.
    VSLJ Sodba I Cp 467/2025
    16.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094052
    ZD člen 59, 59/2, 61, 61/1. DZ člen 241, 241-3, 241-4.
    lastnoročna oporoka - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - stanje nerazsodnosti - neveljavna oporoka - skrbnik za poseben primer - sodni izvedenec - izvedenec klinične psihologije

    Izvedenka za klinično psihologijo je ob zaslišanju prepričljivo pojasnila, da je zapustnik sicer lahko razumel, kaj pomeni oporoka, vendar zaradi prizadetosti izvršilnih funkcij, pa tudi zaradi specifičnega čustvenega stanja, ni mogel ustrezno presoditi, "ali je to za njega lahko slabo ali dobro". Četudi je torej oporočitelj lahko razumel vsebino oporočnega razpolaganja (da nekaj daje toženki), morebiti tudi, da ta zanj skrbi, pa zaradi pomembnih omejitev kognitivnih in čustvenih funkcij v času sestave oporoke ni bil sposoben svobodnega oblikovanja volje (to je oblikovanja volje, neodvisno od vplivov morebitnih zainteresiranih tretjih oseb), niti razumeti njenega pomena in posledic ter ravnati skladno s takim razumevanjem.

  • 303.
    VSMB Sklep IV Cp 546/2026
    16.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00094869
    DZ člen 161.
    ogroženost otroka - začasna odredba - prepoved stikov - prepoved stikov z otrokom

    V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča predstavlja pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, zato mora sodišče dokazne predloge strank pretehtati in morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti, pri čemer ta obrazložitev ne sme biti vsebinsko prazna.

    V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS navedene kršitve ni mogoče odpraviti na pritožbeni stopnji, ker bi pritožbeno sodišče s tem, če bi samo navedlo manjkajoče razloge za neizvedbo dokaza, nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da se to stališče Vrhovnega sodišča RS nanaša na postopke o glavni stvari. V obravnavani zadevi pa gre za postopek za izdajo začasne odredbe, v katerem velja nižji dokazni standard (verjetnost), prav tako pa ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le takšne, ki sodišču omogočajo, da se na razumno hiter način prepriča, ali so podani pogoji za izdajo začasne odredbe (t.i. nezamudni dokazi), ostali dokazi pa se izvedejo v postopku o glavni stvari. Ne gre torej za primerljiva položaja, zato je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče od navedenega stališča Vrhovnega sodišča odstopiti (distingiushing). Posledično lahko v postopku izdaje začasne odredbe sodišče druge stopnje v skladu s 347. členom ZPP odpravi uveljavljano procesno kršitev na način, da samo navede razloge za neizvedbo dokaza.

    Upoštevaje opisane posebnosti postopka je sodišče prve stopnje pravilno izvedlo tiste dokaze, na podlagi katerih se je lahko na hiter in primeren način prepričalo, ali je podana ogroženost mld. A. A. . Pri tem se je ustrezno oprlo na mnenje CSD, poročilo Vzgojnega zavoda V. in razrednika Osnovne šole R. ter poročilo SIJ, Centra za svetovalno-terapevtsko pomoč (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Ti dokazi zadoščajo za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, ostale dokaze, vključno z zaslišanjem predlagateljice, pa bo sodišče prve stopnje lahko izvedlo v postopku o glavni stvari (če bo predlagateljica predlagala njegovo izvedbo), zlasti z ozirom na to, da je sporni dokaz indične narave (predlagateljica ni bila neposredno prisotna, ko je nasprotni udeleženec izvajal stike z mld. hčerko A. A. ) in torej ne gre za neposreden dokaz.

  • 304.
    VSLJ Sklep IV Cp 1029/2026
    16.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094843
    ZNP-1 člen 22, 22/1, 121, 121/1. DZ člen 227.
    udeleženec v nepravdnem postopku - pravni interes - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - odvzem starševske skrbi - odvzem otroka staršem - pravica do sodelovanja v postopku - privolitev starša v posvojitev - posvojitev otroka

    Posvojitelji nimajo pravice sodelovati kot udeleženci v postopku odvzema starševske skrbi staršem.

  • 305.
    VSMB Sodba I Cp 321/2026
    16.6.2026
    POGODBENO PRAVO
    VSMB00096479
    ZVPot člen 23, 24. OZ člen 346.
    potrošnik - pojasnilna dolžnost - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - zastaranje terjatve

    Po presoji sodišča kaže na pristop toženke pri ponujanju kreditnih pogodb z valutno klavzulo, ki očitno valutnega tveganja ni posebej izpostavljala, predvsem pa ne na način, da bi se kreditojemalci lahko zavedali možnih posledic menjalnega tečaja na njihov premoženjski položaj.

    Zmotno je stališče toženke v pritožbi, da je za pričetek teka zastaranja terjatve tožnikov iz naslova kondikcije ključen trenutek, ko so bile tožnikoma znane dejanske okoliščine spremembe valutnega tečaja.

  • 306.
    VSLJ Sodba I Cp 2153/2025
    16.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00094761
    ZPP člen 185, 185/1, 186, 254, 254/2, 254/3. OZ člen 190, 198. SPZ člen 247, 247/1, 247/3.
    privilegirana sprememba tožbe - uporabnina - uporaba tuje stvari - uporaba nepremičnine brez pravne podlage - služnost stanovanja (habitatio) - osebna služnost - verzija - obogatitev - prikrajšanje - izvedensko mnenje - delni umik tožbe - nov izvedenec - višina uporabnine - tržna najemnina

    Služnost stanovanja tožnikovemu bratu daje pravico rabiti predmetno stanovanje za svoje potrebe in potrebe članov svoje družine, ne pa tudi oddajati stanovanja v najem tožencu brez tožnikovega soglasja. Lastnik stanovanja je namreč tožnik, ki s strani toženca ni dolžan trpeti posegov v svojo lastninsko pravico.

    Vsaka neutemeljena uporaba tuje stvari v svojo korist pomeni poseg v lastninsko pravico in s tem praviloma tudi prikrajšanje lastnika, saj se domneva, da ima ta vselej vsaj hipotetično možnost stvar uporabiti tudi sam. Ni nepomembno, ali stanovanje uporablja ena ali več oseb, saj število stanovalcev neposredno vpliva na obrabo stanovanja, torej na spreminjanje (slabšanje) njegove substance, kar tudi pomeni prikrajšanje.

    Ocena vrednosti tržne najemnine ni nek matematični izračun, temveč ocena, hipotetični približek, in tudi izvedenska mnenja več izvedencev glede iste nepremičnine ne bodo popolnoma enaka, kar pa še ne pomeni, da je izvedensko mnenje nepravilno oziroma da je višina tržne najemnine napačno ugotovljena.

  • 307.
    VSMB Vmesna sodba II Cp 132/2026
    16.6.2026
    ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSMB00094737
    OZ člen 121, 121/2.
    vožnja pod vplivom mamil - prometna nesreča - odklonitev izplačila zavarovalnine - izpodbijanje zakonske domneve - vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode

    Zavarovancu ni mogoče odvzeti pravice, da v sporu z zavarovalnico izpodbija domnevo, da je nastala škoda posledica vožnje pod vplivom mamil, tudi ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja (pri čemer je dokazno breme na strani tožnika).

  • 308.
    VSLJ Sodba I Cp 903/2025
    16.6.2026
    DEDNO PRAVO
    VSLJ00094224
    ZD člen 10, 10/2.
    izvenzakonska življenjska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - skupno življenje - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - ugotovitev zakonite dedne pravice - krog zakonitih dedičev - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost

    Sodna praksa je enotna, da je lahko zveza tudi kratkotrajnejša, če ima par denimo skupnega otroka, kupi skupno nepremičnino..., kar bo večkrat primer pri mlajših osebah. Sicer pa se praviloma zahteva, da življenjska skupnost traja več let.

  • 309.
    VSLJ Sklep IV Cp 748/2026
    16.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094103
    DZ člen 157, 161, 163, 163/2. ZPP člen 11.
    časovne meje pravnomočnosti - zloraba procesnih pravic - obrazloženost pritožbe - ogroženost otroka - začasna odredba v družinskih zadevah - stiki pod nadzorom - način izvajanja stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina za otroka - začasna preživnina - nujno preživljanje otroka

    Pri presoji pravilnosti odločitve o ugovoru z dne 9. 4. 2025 zoper začasno odredbo z dne 2. 4. 2025 lahko pritožbeno sodišče upošteva zgolj dejansko stanje do vključno 2. 4. 2025, saj je bilo le to stanje dejstvena podlaga (spodnja premisa sodniškega silogizma) z ugovorom izpodbijanega sklepa.

    Ogroženost otroka je pravni standard, ki ga je treba napolniti z vsebino v vsakem posameznem primeru, upoštevaje konkretne okoliščine. Bistvo začasne odredbe je zavarovanje, torej preprečevanje nevarnosti, ki je najbolj učinkovito prav takrat, ko grozečo nevarnost odvrne tako, da se grozeča nevarnost sploh ne uresniči. Zato zgolj dejstvo, da v vsem tem obdobju ni bilo na stiku z otrokom nobenega incidenta (kar je lahko tudi posledica tega, da so stiki potekali pod nadzorom), samo po sebi še ne zadošča za utemeljenost predloga za popolno sprostitev stikov.

    Pravno naziranje, da je preživnina, določena z začasno odredbo, namenjena zgolj nujnemu preživljanju otroka, je v novejši sodni praksi preseženo.

    Ukrep "stiki v prostorih CSD ob prisotnosti strokovne delavke CSD" je praktično v vsem identičen ukrepu stikov pod nadzorom iz 163. člena DZ. Edina razlika, da prisotna delavka CSD o stikih ne bo pisala poročil, ni odločilna.

    Dejstvo, da oče ovira delo strokovnjakinje, katere naloga je povezana z ugotavljanjem koristi njegovega otroka, je lahko indic, da ima oče resne starševske pomanjkljivosti in da lahko ogroža otroka, saj takšna neiskrenost lahko implicitno kaže, da oče morda nekaj pomembnega (in zanj neugodnega) prikriva.

    Sodišče za dovolitev poravnave ali odreditev drugih ukrepov ne potrebuje nikakršne "odobritve" CSD, temveč mora odločiti samo.

  • 310.
    VSLJ Sklep V Cp 1055/2026
    16.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSLJ00093975
    ZPP člen 157, 157/1. ZST-1 tarifna številka 1112.
    stroški postopka - stroški pravdnega postopka - vračilo dela plačane sodne takse - povod za tožbo - pripoznava tožbenega zahtevka - sodna taksa

    Tožena stranka da povod za tožbo takrat, kadar tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, ne glede na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija, ni pa nujno, da jo na izpolnitev opomni.

  • 311.
    VSMB Sklep IV Cp 523/2026
    16.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00094589
    DZ člen 189, 197, 197/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 5, 5/1.
    podatki o premoženjskem stanju - določitev preživnine - nepravdni postopek - kršitev pravice stranke do izjave - zvišanje preživnine - sprememba stikov

    Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti in še pred njeno izdajo vso procesno gradivo vročiti udeležencem postopka (pravica do informacije), da se lahko o njem izjavijo (pravica do izjave, tudi glede rezultatov dokazovanja); tako mora sodišče postopati celo v primeru, če so dokazi nebistveni (nerelevantni) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo. Toliko bolj (a fortiori) je treba listinske dokaze vročiti v odgovor udeležencu postopka, če se sodišče na te dokaze opre. Za tak primer je šlo v obravnavani zadevi.

  • 312.
    VSLJ Sklep II Cp 1068/2026
    16.6.2026
    STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093838
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - prekrivanje vsebine s tožbenim zahtevkom - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - izraženost v denarni vrednosti - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe

    Škoda, ki se jo da denarno ovrednotiti, je nadomestljiva.

  • 313.
    VSMB Sodba I Cp 18/2026
    16.6.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSMB00096729
    OZ člen 346, 365, 366. ZPotK člen 7, 7/1, 7a, 21, 21/1, 21/3. ZVPot člen 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 353, 360, 360/1.
    ničnost kreditne pogodbe - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - delna sodba - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - tuja valuta - pojasnilna dolžnost banke - delna ničnost - vprašanje ni bistveno za odločitev - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - kredit v CHF - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - prepričljiva dokazna ocena - indični dokaz - konverzija - uporaba direktive - varstvo potrošnikov - specialni zakon - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

    Sodišče prve stopnje je z delno sodbo, s katero je sicer odločilo o ugotovitvenem zahtevku, presojalo tudi o ugovoru zastaranja, saj v primeru utemeljenosti ugovora tožnika ne bi imela pravnega interesa za ugotovitev ničnosti izpodbijane sodbe (glej 24. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

    Zmotno je stališče toženke v pritožbi, da je za pričetek teka zastaranja terjatve tožnikov iz naslova kondikcije ključen trenutek, ko so bile tožnikoma znane dejanske okoliščine spremembe valutnega tečaja.

  • 314.
    VSMB Sklep IV Cp 563/2026
    16.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094871
    ZNP-1 člen 6, 6/2, 108. DZ člen 156, 161.
    stiki mladoletnega otroka s starši - sprememba ureditve stikov - začasna odredba - nova dejstva in dokazi v pritožbi - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Skladno s stališči sodne prakse se praviloma breme prevozov na stike deli med oba starša, saj okoliščina, da vsak od staršev poskrbi za prehod otroka od enega starša do drugega, pokaže otroku, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otroka enakopravna. Od tega načelnega stališča je mogoče odstopiti le v primeru obstoja tehtnih okoliščin.

    Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v skladu z načelom najmilejšega ukrepa (156. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju: DZ) sodišče izreče tisti ukrep, ki najmanj poseže v starševsko skrb, obenem pa je odraz tega načela tudi pravilo, da čim se spremenijo okoliščine, zaradi katerih strožji ukrep ni več potreben, je treba izreči milejši ukrep. Temu ustrezno po določbi 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj. To je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje tudi pravilno storilo, ko je ugotovilo, da bi mld. otroku nastajala škoda, če bi se stiki še naprej izvajali v tako ozkem obsegu, zato je obseg stikov razširilo in spremenilo kraj prevzema otroka (17. točka obrazložitve).

    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da ima takšna strokovna znanja CSD. Zato je utemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, da postavitev izvedenca v tej fazi postopka, ko se odloča s stopnjo verjetnosti (161. člen DZ), ni potrebna in zadošča mnenje CSD o izvajanja stikov z več nočitvami tudi v času počitnic.

  • 315.
    VSLJ Sodba I Cp 1169/2025
    16.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSLJ00094180
    URS člen 34. OZ člen 10, 198, 393, 393/2. SPZ člen 96. ZPP člen 337, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - pravni položaj nedobrovernega posestnika - nedovoljene pritožbene novote - tržna najemnina - uporabnina - denarna obveznost - načelo prepovedi povzročanja škode

    Izhodišče za določanje uporabnine je tržna najemnina in za ugotovitev konkretne tržne najemnine ni vselej potrebno angažirati izvedenca.

  • 316.
    VSMB Sodba I Cp 160/2026
    16.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00096720
    OZ člen 346, 365. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2. ZPP člen 8. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2, 243/2, 243/2-1.
    kredit v CHF - potrošnik - valutna klavzula v CHF - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - ničnost kreditne pogodbe - delna sodba - pojasnilna dolžnost banke - stanovanjski kredit - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja

    Nesporno je, da je kredit v CHF bil za tožnika ugodnejši, zaradi prejema višjega zneska kredita oziroma nižjih stroškov financiranja pri enakem obsegu izposojenih sredstev. S tem je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da glede na tako prejeta pojasnila s strani toženkinih zaposlenih, si tožnika kot povprečna potrošnika, nista znala predstavljati, kaj lahko pomeni dolgoročna izpostavljenost takšnemu kreditnemu tveganju.

    V konkretni zadevi toženka ni uspela dokazati, da sta tožnika za nepoštenost pogodbenega pogoja (valutne klavzule) in posledično ničnost sporne kreditne pogodbe vedela že pred letom 2022, pavšalno sklicevanje na aktivnosti društva Frank in odmevnost problematike v javnosti, kot tudi dejstvo, da sta v letu 2014 tožnika podaljšala ročnost kredita pa še ne pomeni, da sta se zavedala kako sta prizadeta v svoji pravni sferi.

  • 317.
    VSMB Sklep IV Cp 562/2026
    16.6.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096469
    DZ člen 151, 151/3, 162.
    začasna odredba - osebni stiki z otrokom - neizvršljiva odločba - vožnja pod vplivom alkohola - stiki pod nadzorom

    Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ugotoviti ali so stiki med predlagateljico in otrokom možni na način, da se izvajajo samostojno ali pa gre za takšno situacijo, da je potrebno uvesti stike pod nadzorom CSD (in ne nasprotnega udeleženca). Pri tem bo sodišče prve stopnje moralo pridobiti tudi mnenje CSD, ki do sedaj poročila ni podal, saj iz njegovih obvestil sodišču izhajajo zgolj povzetki navedb nasprotnega udeleženca, oz. telefonski razgovor z vzgojiteljico ml. otroka.

  • 318.
    VSLJ Sodba I Cp 371/2025
    16.6.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSLJ00094072
    URS člen 34, 39, 83, 118.
    višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - nedopusten poseg v čast in dobro ime - svoboda izražanja

    Prestroga presoja protipravnosti pri uresničevanju svobode izražanja je tako lahko škodljiva za razvoj demokratične družbe. To pritožbenemu sodišču narekuje, da letvico, pri kateri nastopi protipravnost poslančevih izjav, tudi v civilnem postopku postavi višje, čeprav tudi posebno varovana svoboda političnega izražanja ni povsem neomejena. Ta se tako ne razteza na izjave, ki niso dane v razpravi o pomembni družbeni temi, izjave, katerih namen je v osebnem ponižanju, zaničevanju ali osramotitvi oškodovanca ali kadar gre za govor, ki spodbuja sovraštvo, ki temelji na verskih, etičnih ali kulturnih predsodkih in ki je grožnja socialnemu miru in politični stabilnosti v demokratičnih državah. Poslančevo svobodo govora je tako dopustno omejiti, kadar v ospredju ni več predmet javne razprave, pač pa žalitev oziroma blatenje osebe.

  • 319.
    VSMB Sklep IV Cp 468/2026
    16.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00096564
    DZ člen 6, 6/2, 7, 135, 136, 136/2, 138, 138/4, 139, 151, 151/1, 151/3, 176, 197. URS člen 54, 54/1. KOP člen 18, 18/1.
    dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - preživnina - pogoji za znižanje preživnine - skupno starševstvo - sprememba okoliščin

    Pritožnik ni navedel nobenih konkretnih oziroma utemeljenih razlogov, zakaj bi moral otrok biti dodeljen izključno njemu v varstvo in vzgojo.

    Oba starša imata primerne in primerljive starševske kapacitete in sta oba primerna za izvajanje varstva in vzgoje ml. sina ter da ni nobenih okoliščin ali razlogov, da kateri od staršev ne bi pri bil primeren za izvajanje varstva in vzgoje otroka.

    Že samo sprememba v izvajanju starševske skrbi narekuje, da sodišče prve stopnje ponovno odloča o preživninski obveznosti obeh udeležencev postopka (139. člen DZ v zvezi s četrtim odstavkom 138. člena DZ).

  • 320.
    VSLJ Sklep I Cp 1149/2025
    15.6.2026
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093805
    ZPP člen 142, 142/1, 142/2, 145, 145/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 133, 133/1, 163.
    dedna izjava - odpoved dedovanju - sprejem dednega deleža - dolžnost obvestila o spremembi naslova - osebno vročanje - kršitev pravice do izjave

    Z dopisom je sodišče dediče pozvalo, da podajo dedne izjave in jih opozorilo na posledice pasivnosti. Tak dopis mora biti vročen osebno.

  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>