• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>
  • 201.
    VSMB Sklep II Cp 457/2026
    21.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095292
    OZ člen 190, 197, 435.
    davek na dodano vrednost (DDV) - cena brez DDV - kupoprodajna pogodba - dogovor o ceni - delna razveljavitev sodbe

    Vprašanje je torej bilo, ali sta se pravdni stranki ob sklenitvi pogodbe dogovorili, da bo kupnina zajemala tudi DDV, ali kot zatrjuje toženka, da se je slednja zavezala plačati zgolj kupnino brez DDV. Dejstvo, da je tožnica zavezanka za plačilo DDV (ki je javno finančna dajatev) pa na dogovor o ceni med pravdnima strankama nujno ne vpliva.

  • 202.
    VSLJ Sklep III Cp 1333/2026
    20.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSLJ00094550
    ZDZdr člen 39, 39/1.
    sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - blodnjavost - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih

    Dokazni postopek ni pokazal, da bi pritožnica ogrožala zdravje tretjih oseb (heteroagresivnega vedenja ob močno izraženi blodnjavosti le v bodoče ni mogoče izključiti), zanesljivo pa je pokazal, da pritožnica huje ogroža svoje zdravje.

  • 203.
    VSLJ Sklep IV Cp 759/2026
    16.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094823
    URS člen 54. DZ člen 6, 7, 7/3, 7/4, 135, 136, 138.
    skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - starševska skrb

    Komunikacija med staršema je sicer slaba, a ne tako, da zaupanje otrok v skupno varstvo in vzgojo ne bi bilo mogoče. Tekom postopka sta udeleženca sklepala dogovore o stikih, prebivališču otrok in njunem preživljanju, kar dokazuje njuno zmožnost usklajevanja, ko gre za dobrobit otrok. Sicer pa je sodišče natančno določilo način prehajanja otrok med staršema, kako bosta financirala potrebe otrok, pa sta se tudi natančno dogovorila sama. Da bi ob prehajanju otrok od enega k drugemu staršu prihajalo do težav, ni podatkov, prav tako ne, da se ne moreta sporazumeti o pomembnejših vprašanjih glede varstva in vzgoje otrok (npr. o izbiri šole in poklica, udeležbi otroka v družabnem življenju, o morebitnem premoženju otrok, njunih stikih z drugimi osebami, uporabi elektronskih medijev, zdravniških posegih), glede vsakdanjih stvari (npr. kaj bo otrok jedel, glede običajne medicinske oskrbe, kdaj bo šel spat, ali bo šel k prijatelju) pa dogovarjanje ni potrebno, saj te odločitve sprejema tisti starš, ki je trenutno z otrokom.

  • 204.
    VSLJ Sklep II Cp 801/2026
    16.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094969
    ZPP člen 224, 224/4, 277, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 424, 428, 428/2.
    motenje posesti - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - rok za odgovor na tožbo

    Določnih, še manj pa z dokaznimi predlogi podprtih, razlogov za neverodostojnost vročilnice toženka ne ponuja.

  • 205.
    VSLJ Sklep V Cp 596/2026
    16.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSLJ00094490
    ZPP člen 151, 154, 154/2, 155. ZST-1 člen 15, 15/4. ZDOdv člen 36.
    pravdni stroški upravičenca - potrebni pravdni stroški - potrebni stroški - plačilo sodne takse - sodna taksa - oprostitev plačila pravdnih stroškov - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom

    Tožnik je bil oproščen plačila sodnih taks v celoti, in sicer za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in enako za pritožbeni postopek, ta taksna obveznost je obakrat znašala 2.337,00 EUR. Če ne bi bil oproščen, bi moral to takso plačati v celoti, nato pa bi plačani znesek delil usodo vseh za pravdo potrebnih stroškov. Tako je tudi v konkretnem primeru in razmerje, ki ga želi doseči tožnik, je doseženo (dejansko ga bo bremenil le tisti delež takse, ki odpade na njegov pravdni neuspeh). Sodišče prve stopnje je tožniku med potrebne stroške priznalo celotni strošek takse, ki je je bil oproščen, tega pa mora sedaj plačati. Odločitev sodišča je torej pravilna in zakonita.

  • 206.
    VSLJ Sodba II Cp 1001/2025
    16.7.2026
    USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094451
    URS člen 26. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 145.
    tožba za plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - subsidiarna odgovornost - odgovornost države za ravnanje sodišča - odgovornost za nezakonito ravnanje sodišča - protipravno ravnanje izvršilnega sodišča - škodljivo ravnanje - vsebina izpolnitvenega ravnanja - napake pri vročanju - redno pravno sredstvo - sprememba prebivališča dolžnika

    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo stališča sodne prakse, po katerih vsaka zmotna uporaba materialnega prava ali kršitev določb postopka še ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi bilo podlaga za odškodninsko odgovornost. Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali odpravljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno ravnanje, ki utemeljuje pravico do povračila škode po 26. členu URS. Ravnanje nosilcev oblasti je po stališču sodne prakse in teorije protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Pri tem je VS RS večkrat poudarilo, da je treba pri presoji, ali je bilo ravnanje nosilca oblasti protipravno, izhajati iz narave njegovega dela. Po ustaljeni sodni praksi je protipravno ravnanje državnega organa tista kršitev oziroma napaka, ki je namerna, zavestna, kot tudi drugo ravnanje, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.

    Sodišče prve stopnje je tudi pravilo poudarilo načelo subsidiarnosti odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja njenih organov, ki je v tej zadevi pravzaprav ključno. Iz načela subsidiarnosti odškodninske odgovornosti države izhaja zahteva po izčrpanju pravnih sredstev. Odškodninska odgovornost države je skrajno sredstvo, ultimum remedium. Šele če vsi drugi mehanizmi za varstvo pravic v posameznem primeru odpovedo, pride lahko v poštev varstvo po 26. členu Ustave (ob izpolnjenih predpostavkah pravice do povrnitve škode posamezniku zagotovljeno z odškodnino). Ravnanje oškodovanca, ki je sam opustil vložitev pravnega sredstva, pretehta protipravno ravnanje sodišča, saj je s tem sam preprečil možnost odprave domnevne oz. zatrjevane napake v postopku, ki je ravno zato predviden.

  • 207.
    VSLJ Sklep IV Cp 1169/2026
    16.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00094922
    DZ člen 157, 157/2, 161, 162, 162/1.
    začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo - sprememba odločitve o stikih - sodna poravnava - ogroženost otroka

    Določba prvega odstavka 162. člena DZ sodišču podeljuje pooblastilo in hkrati določa meje njegovega odločanja. Sodišče sme izdati katerokoli začasno odredbo, vendar hkrati le tisto, ki je glede na naravo in stopnjo ogroženosti otroka potrebna za njegovo varstvo.

  • 208.
    VSLJ Sklep IV Cp 1203/2026
    16.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00095310
    ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. DZ člen 183, 183/1, 189, 190.
    predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnost preživninskega zavezanca

    Okoliščina, da iz uradnih evidenc izhaja le prejemek socialne pomoči, lahko kaže zgolj na dejanski prejemek nasprotnega udeleženca, ne more pa izpodbiti ocene sodišča o njegovih pridobitnih zmožnostih.

  • 209.
    VSLJ Sodba I Cp 1202/2025
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095570
    ZD člen 4a, 10. ZPP člen 8.
    zunajzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - kriteriji - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe prič - izpodbijanje dokazne ocene sodišča

    Oseba, ki je z zapustnikom živela v zunajzakonski skupnosti, spada v krog zakonitih dednih dedičev po zapustniku.

    Zakon podrobnejših kriterijev, na podlagi kateri se odnos dveh oseb šteje za zunajzakonsko skupnosti, ni določil. Sodna praksa pri zapolnjevanju tega pravnega standarda upošteva celoto osebnih in premoženjskih razmerij partnerjev. Na zunajzakonsko skupnost kažejo predvsem obstoj skupnega gospodinjstva, ekonomske skupnosti ter notornost skupnosti. Gre za zunanje pokazatelje obstoja zunajzakonske skupnosti, ki mora temeljiti na svobodni odločitvi obeh partnerjev za skupno življenje, na spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Pri tem je treba presojati odnos med partnerjema kot celoto in v vsakem primeru posebej glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.

    Pritožniki neutemeljeno izpodbijajo dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je prepričljiva in temelji na oceni vsakega relevantnega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, nanašajočih se na vprašanje, ali je med pravdnima strankama v zatrjevanem obdobju obstajala zunajzakonska skupnost.

    Upoštevajoč celoten odnos med tožnico in zapustnikom, njuno večletno skupno bivanje, skupno gospodinjstvo in ekonomsko skupnost in dejstvo, da ju je tudi okolica zaznavala kot sopotnika, je pravilna presoja, da je zunajzakonska skupnost ob smrti zapustnika obstajala.

  • 210.
    VSLJ Sklep III Cp 1144/2025
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSLJ00095906
    ZPP člen 76, 76/3, 206, 206/1 206/1-1. ZD člen 145, 145/1.
    sposobnost biti stranka - priznana sposobnost biti stranka - pravna subjektiviteta - premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo - skupnost dedičev - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - predhodno vprašanje

    Pravdna stranka so dediči, bodisi vsi skupaj bodisi posamezni dediči, kadar to dopušča narava spornega razmerja, ne pa skupnost dedičev kot taka. Zato pritožba neutemeljeno zatrjuje, da bi bilo treba skupnosti dedičev v konkretnem primeru priznati sposobnost biti stranka zgolj zato, ker razpolaga s premoženjem oziroma ker gre za zaprt krog oseb. Navedeni okoliščini sami po sebi ne zadostujeta za uporabo tretjega odstavka 76. člena ZPP, saj skupnost dedičev ni takšna oblika združevanja, ki bi glede na svojo organiziranost in položaj v pravnem prometu v bistvenem izpolnjevala pogoje za samostojno procesno nastopanje.

  • 211.
    VSLJ Sklep IV Cp 2215/2025
    15.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094700
    DZ člen 189, 197, 197/1.
    znižanje preživnine - pogoji za znižanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživnina otroka - potrebe mladoletnega otroka - preživninske zmožnosti zavezanca - delazmožnost - denarna socialna pomoč

    Predlagatelj ni z ničemer izkazal, da bi bili njegovi prejemki iz naslova denarne socialne pomoči v letu 2023 bistveno nižji od zneska, ki ga je upoštevalo sodišče v izpodbijanem sklepu. Znižanje socialne pomoči za 100 EUR, ki je nastopilo po zaključeni obravnavi, pa na odločitev nima vpliva. Predlagatelj ima možnost pridobiti sredstva s kakšnim dopolnilnim delom, saj je ročno spreten. Poleg tega mu je prijatelj ponudil zaposlitev (upravljal bo avtodvigalo), zato znižanje denarne socialne pomoči na višino preživninske obveznosti nima odločilnega vpliva.

  • 212.
    VSLJ Sklep IV Cp 1237/2026
    15.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094374
    Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) člen 1, 1/4. ZMZPP člen 48, 77.
    prebivališče nasprotnega udeleženca - nadomestitev soglasja starša - sprememba priimka mladoletne osebe - pristojnost slovenskega sodišča v zakonskih sporih - nepristojnost sodišča - sodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba - uporaba ZMZPP - navezne okoliščine - prebivališče otroka

    Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (Uredba Bruselj IIb) iz področja svoje uporabe izrecno izključuje odločanje o imenu in priimku otroka (četrti odstavek 1. člena Uredbe). Zato pravno podlago odločanja o pristojnosti slovenskega sodišča predstavljajo določbe ZMZPP. Sodišče je predlagateljico po vložitvi predloga opozorilo na relevantno pravno podlago ter jo pozvalo, naj navede navezne okoliščine, ki utemeljujejo pristojnost slovenskega sodišča, slednja pa je te videla predvsem v toženčevi zaposlitvi pri slovenskem delodajalcu, kar naj bi potrjevalo njegovo življenjsko povezanost z Republiko Slovenijo.

    Niso podane ne splošne navezne okoliščine iz 48. člena ZMZPP ne posebne navezne okoliščine iz 77. člena ZMZPP, ki bi utemeljevale pristojnost slovenskega sodišča. Zaposlitev nasprotnega udeleženca pri slovenskem delodajalcu, na katero se sklicuje pritožnica, ničesar ne pove o njegovem prebivališču, saj bi delo lahko opravljal tudi v tujini. Predlagateljica naslova dejanskega bivanja nasprotnega udeleženca ni navedla, prav tako za ugotavljanje tega dejstva ni predlagala dodatnih poizvedb.

    Okoliščine otrokove povezanosti z Republiko Slovenijo preko stalnega prebivališča pristojnosti v zadevah nadomestitve soglasja za spremembo osebnega imena ne morejo utemeljevati.

  • 213.
    VSLJ Sodba III Cp 1304/2026
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
    VSLJ00094760
    ZPP člen 184, 184/2. ZMed-1 člen 72, 78.
    objava popravka - objava odgovora - zgrešena pasivna legitimacija - pasivna legitimacija - sprememba tožbe - materialno procesno vodstvo - odgovorni urednik - izdajatelj medija

    Materialno procesno vodstvo (odprto sojenje, razjasnjevalna oblast) se nanaša se vsebinsko stran procesnih dejanj, zlasti na navedbo relevantnega dejanskega stanja, na zbiranje procesnega gradiva, na področje stvarnih predlogov ter na pravna vprašanja. Na področju stvarnih predlogov mora sodnik razčistiti, kakšno pravno varstvo stranka želi doseči, kar je potrebno takrat, kadar tožbeni predlog ni popolnoma jasen ali je nepopolno formuliran. Gre torej za situacijo, ko je potrebna poprava formulacije, ne pa (subjektivna) sprememba tožbe. Poziv sodnika tožnici, da naj zaradi zgrešene pasivne legitimacije tožbo spremeni tako, da toži namesto odgovorne urednice izdajatelja, bi pomenil, da se je spremenil v zagovornika ene stranke in s tem kršil dolžnost, da obe stranki obravnava nepristransko in enakopravno.

  • 214.
    VSLJ Sklep IV Cp 47/2026
    15.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00095309
    DZ člen 140, 189, 190.
    porazdelitev stroškov preživljanja med staršema - materialne in pridobitne zmožnosti - razporeditev preživninskega bremena - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - skupno varstvo in vzgoja otroka - delna sodna poravnava

    V sodni praksi je utrjeno stališče, da se otroški dodatek ne všteva v otrokove potrebe in ne zmanjšuje preživninske obveznosti staršev.  Udeleženca sta se dogovorila za skupno starševstvo, njuna preživninska zmožnost pa je - kot ugotavlja sodišče prve stopnje - primerljiva. Tudi doslej sta stroške najprej pokrivala z otroškim dodatkom, preostali nepokriti del pa sta razdelila medsebojno v enakih deležih. Gre za specifično situacijo, v kateri otroški dodatek prejema en starš, hkrati pa je dogovorjeno skupno starševstvo.

  • 215.
    VSLJ Sklep I Cp 932/2025
    15.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094553
    ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
    pogodbena odškodninska odgovornost - zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nesklepčnost tožbe - odpravljiva nesklepčnost - dopolnitev tožbe

    Zavrnilna (neprava) zamudna sodba, kakršno je izdalo sodišče prve stopnje, se nanaša le na primere prave, vsebinske nesklepčnosti tožbe, ko torej iz jasnega opisa življenjskega primera, oziroma natančneje, iz konkretnega dejanskega stanja, ki ga je tožnik navedel v tožbi, ne izhaja zahtevana pravna posledica, marveč neka druga, ali pa ni nobene pravne posledice, ali pa ni pravne posledice zoper toženca. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca.

  • 216.
    VSLJ Sklep II Cp 2173/2025
    15.7.2026
    STVARNO PRAVO
    VSLJ00094714
    SPZ člen 77.
    sodna določitev meje - ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - močnejša pravica - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje - dobroverna posest - tek priposestvovalne dobe - nepopolna dokazna ocena

    Predlagatelja zatrjujeta mejo na podlagi močnejše pravice, to je s priposestvovanjem spornega dela, označenega s številkami 1, 3 in 5, tudi po svojih pravnih prednikih vse od leta 1938 dalje. Zato sta bila dolžna na podlagi vsakokrat veljavnih predpisov, ki so se glede na različna časovna obdobja lahko razlikovali, dokazati pogoje priposestvovanja, to je (i) dobroverno (ii) posest (iii) skozi celotno priposestvovalno dobo.

  • 217.
    VSMB Sklep IV Cp 561/2026
    14.7.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00096192
    DZ člen 142. ZPP člen 337, 337/1.
    postopek za ureditev stikov - stiki starih staršev z vnukom - varstvo koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vloga centra za socialno delo - časovne meje pravnomočnosti

    Po določbi 142. člena DZ ima otrok pravico do stikov z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju s koristjo otroka, ter da se šteje, da je taka oseba tudi predlagateljica, torej babica mladoletnih otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da gre pri stikih otroka s starimi starši za samostojno pravico otroka, ki je neodvisna od pravice do stikov s starši in pogojena le z otrokovimi koristmi.

  • 218.
    VSLJ Sklep V Cp 1147/2026
    14.7.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094552
    ZPP člen 19, 19/2, 181, 181/1.
    pristojnost sodišča - vrednost spornega predmeta - vmesni ugotovitveni zahtevek

    Ko sta torej ugotovitveni in dajatveni zahtevek postavljena istočasno, se za vmesni ugotovitveni zahtevek zaradi njegove prejudicialnosti vrednost spornega predmeta ne določi, pa četudi učinki ugotovitve obstoja oziroma neobstoja določenega pravnega razmerja sežejo preko konkretnega spornega zahtevka, ki je že zapadel.

  • 219.
    VSMB Sodba in sklep I Cp 121/2026
    14.7.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095312
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/2, 6, 6/1. URS člen 22, 23, 155. ZIZ člen 51, 71, 71/2, 71/2-3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPotK člen 7. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 22, 23, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1.
    kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - pojasnilna dolžnost banke - sodba presenečenja - devizna (valutna) klavzula - slaba vera banke - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pravica do sodnega varstva

    Če je VSRS dotedanjo sodno prakso zgolj nadgradilo, pri čemer od odločilnega stališča ni odstopilo, kot je to bilo v sklepu II Ips 55/2024 glede sodbe II Ips 8/2022, ne gre za novo pravno kvalifikacijo, kot to neutemeljeno izpostavlja pritožba in izdana sodba v obravnavani zadevi ne predstavlja sodbe presenečenja.

    VSRS je ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti v zadevi II Ips 65/2025 z dne 1. 6. 2026 pojasnilo, da prvi odstavek 24. člena ZVPot vsebuje štiri alternativno določene abstraktne dejanske stanove. Navedeno pomeni, da že izpolnitev vsaj enega od njih terja zaključek, da je presojani pogodbeni pogoj nepošten in posledično ničen (drugi odstavek 23. člena ZVPot).

    Pritožba tudi neutemeljeno izpostavlja, da je tožnik ekonomist in bi zato sodišče prve stopnje moralo upoštevati njegovo izobrazbo, funkcije in intelektualne sposobnosti ter v zvezi s tem podvomiti v verodostojnost njegove izpovedbe. V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da pojasnilna dolžnost banke ni drugačna, četudi bi imel potrošnik višji nivo strokovnega znanja, temveč je vezana na pravni standard povprečno preudarnega in razumnega potrošnika, pri čemer je SEU sprejelo stališče, ki ga pritožbeno sodišče v okviru skladne razlage sprejema, da navedeno velja celo v primeru, če je potrošnik zaposlen pri banki in ima ustrezno znanje s področja kreditne pogodbe v tuji valuti, ki jo sklepa.

    V zvezi s pritožbenimi zatrjevanji, da bi sporna kreditna pogodba lahko ostala tudi brez valutne klavzule, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bila valutna klavzula glavni pogodbeni pogoj in bistveni element pogodbe, brez katere kreditna pogodba ne more obstajati, zato je le-ta nična v celoti.

    Cilj, da se prepreči nastanek škode zaradi preplačila kredita oziroma nadaljnjega plačevanja mesečnih obrokov po nični kreditni pogodbi, je namreč mogoče doseči že z začasnim zadržanjem učinkovanja kreditne pogodbe kot milejšim sredstvom, ki je bilo sicer z začasno odredbo tudi uveljavljeno.

  • 220.
    VSMB Sklep II Cp 379/2026
    14.7.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSMB00096453
    SPZ člen 67, 67/5, 70, 70/2, 70/3, 70/4, 70/5, 110. ZKN člen 95, 95/3. ZVEtL-1 člen 30.
    postopek za delitev solastnine - civilna delitev - soglasje solastnikov - pravica do doma

    Osnovna predpostavka za fizično delitev je, da je takšna delitev dejansko in pravno možna. Stvar je deljiva, če jo je mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne zmanjša njena vrednost niti se ne uniči njen osnovni namen. Deljivost se presoja tudi po tem, ali je stvar mogoče razdeliti v skladu s solastninskimi deleži solastnikov, da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti prejetih delov niso pretirana in nesorazmerna. Pravno je delitev nemogoča, če predpis prepoveduje delitev stvari, ki je sicer fizično deljiva.

    Stališče sodišča prve stopnje, da so upravna in gradbena dovoljenja pogoj za vpis v kataster nepremičnin, ni pravilno. Pritožba pravilno opozarja, da niti 110. člen SPZ niti 30. člen ZVEtL-1, kot pogoja za etažiranje ne določata obstoja gradbenega dovoljenja, pač pa se v tem postopku ugotavljajo le bistveni stvarnopravni elementi glede nepremičnine. Sedaj veljavni ZKN v 3. odstavku 95. člena izrecno določa, da vpis podatkov o stavbi in delih stavb brez predpisanih dovoljenj v kataster nepremičnin ne pomeni njihove legalizacije. To pomeni, da sodišče v postopku delitve solastnine lahko odloči o spremembi solastnine v etažno lastnino brez ustreznega gradbenega ali kakšnega drugega upravnega dovoljenja (če je to potrebno pridobiti) in to ne pomeni legalizacije gradnje, če v tem sodnem postopku upravna dovoljenja še niso pridobljena.

    Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, je v skladu s 5. odstavkom 67. členom SPZ potrebno soglasje vseh solastnikov. Tudi v sodni praksi se je oblikovalo stališče, da je fizična delitev, pri kateri so za izvedbo delitve potrebna vlaganja, mogoča le ob soglasju solastnikov.

  • <<
  • <
  • 11
  • od 50
  • >
  • >>