DZ člen 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 171/5. ZPP člen 313
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi trajnejšega značaja - preventivni ukrepi - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazna ocena izvedenskega mnenja - odvisnost od alkohola - preživninska obveznost staršev - zapadlost preživninske obveznosti - določitev paricijskega roka v izreku sodbe - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izpolnitev denarne dajatve - zakonski rok - nepodaljšljiv rok - dogovor o obročnem odplačilu obveznosti
Za odločitev sodišča o obročnem načinu plačevanja ni zakonske podlage, lahko pa je to naknadni dogovor med roditeljema.
Mesečni toksikološki testi za ugotavljanje uživanja alkohola, ki bi se na štiri mesece pošiljali CSD, niso primeren način opravljanja nadzora nad izvajanjem starševske skrbi očeta oziroma ni jasna njihova funkcija. Nadzorovanje izvajanja starševske skrbi s periodičnim (4 mesečnim) pošiljanjem toksikoloških testov na alkohol CSD že pojmovno ne ustreza cilju takega nadzora, ki niti ni konkretno opredeljen.
DZ člen 189, 190, 196, 197. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 328
nova odmera preživnine - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - nastop polnoletnosti - aktivna legitimacija za uveljavljanje tožbenega zahtevka za preživnino - materialne in pridobitne zmožnosti - primerjava neto dohodkov obeh staršev - dohodki od nepremičnine - večje potrebe otroka - največja korist otroka - povprečni življenjski stroški - porazdelitev preživninskega bremena - skupno starševstvo - način plačevanja preživnine - način izvrševanja odločbe - vsebina izvršilnega naslova - diskrecijska pravica sodišča - bančni račun - preživnina v naravi - kritje rednih in izrednih stroškov - selitev - žepnina - namen plačila - prostovoljna izpolnitev obveznosti - otroški dodatek - dodelitev štipendije - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - ortodontsko zdravljenje - nujni stroški zdravljenja - dejanski stroški - prepričljiva dokazna ocena - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - očitna računska pomota
Spremembo preživnine lahko pogojuje le bistvena sprememba okoliščin, na podlagi katerih je bila določena.
Po splošnem pravilu se preživnina za mladoletnega otroka običajno nakazuje na bančni račun otrokovega zakonitega zastopnika (torej starša, pri katerem otrok prebiva). Pri preživnini za polnoletno osebo pa se preživnina nakazuje neposredno upravičencu.
V primerih skupnega starševstva se preživnina praviloma nakazuje tistemu od staršev, ki je z otrokom več časa. Starša se sicer lahko sporazumno dogovorita, da se preživnina nakazuje neposredno na otrokov bančni račun, če je to v korist otroka. Sodišče ima diskrecijsko pravico pri odločanju o načinu izpolnjevanja preživninske obveznosti, vendar mora vedno slediti načelu koristi otroka. Ključno je, da je vsak primer individualno obravnavan glede na okoliščine in potrebe otroka ter zmožnosti staršev, pri čemer je vodilo vedno korist otroka.
Žepnina je običajno namenjena osebnemu razpolaganju otroka in predstavlja manjši denarni znesek, ki ga otrok lahko porabi po svoji presoji za osebne potrebe (npr. nakup sladkarij, iger, oblačil po lastni izbiri itd.). Preživnina pa pokriva vse življenjske stroške otroka, vključno s hrano, stanovanjem, obleko, izobraževanjem, zdravstvom, prevozom, rekreacijo in kulturnimi dejavnostmi. Ključno je, kakšen je namen izvedenega plačila in kaj je bilo dogovorjeno ali določeno v izvršilnem naslovu (sodna odločba, sodna poravnava ali izvršljiv notarski zapis). Le če je bilo določeno oz. izrecno dogovorjeno, da se preživnina plačuje na otrokov bančni račun, bi takšno plačilo veljalo kot izpolnitev preživninske obveznosti. Če se plačilo izvaja izven okvira dogovora, gre za prostovoljno dajatev, ki ne nadomešča preživninske obveznosti. Žepnina ni oblika izpolnjevanja preživninske obveznosti. Starš, ki neposredno skrbi za otroka, mora biti tisti, ki upravlja s preživninskimi sredstvi in jih porabi za otrokove življenjske potrebe. Če preživnina ni določena tako, da se plačuje na otrokov račun, plačilo na ta račun torej ne izpolnjuje obveznosti.
ZNP člen 119. ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 216.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - delitev s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - predmet delitve - ocena vrednosti predmeta delitve - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - dejansko stanje v naravi - stavbno zemljišče in stavba - pripombe na izvedensko mnenje - manjvrednost nepremičnin - nedopustna pritožbena novota - pavšalne pritožbene navedbe
Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - odločanje o stroških po prostem preudarku - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški iz sredstev sodišča - premoženjsko in finančno stanje stranke - popis in ocenitev premoženja osebe pod skrbništvom - solastni delež na stanovanju - oddaja nepremičnine v najem - soglasje solastnika - dejanske ovire - ogroženo preživljanje - odlog plačila
Stroški postopka bi se torej (dokončno) krili iz sredstev sodišča le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotna udeleženka nima lastnih sredstev in premoženja, oziroma da jih ima, vendar po plačilu stroškov postopka ne bi zadoščala za njeno preživljanje.
ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 74/1, 75, 75/1, 80, 80/2. URS člen 19, 22
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - poseg v spolno integriteto - ponavljajoče se ravnanje - specialni povratnik - prostorske in kadrovske možnosti socialnovarstvenega zavoda - sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve - poseg v osebno svobodo - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - nujnost ukrepa - dovolitev posega v človekove pravice - podaljšanje veljavnosti ukrepov - časovna omejenost ukrepa - milejši ukrep - nadzorovana obravnava v domačem okolju - pogoji za nadzorovano obravnavo - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izvedenskega mnenja - terapevtski privilegij - pravica do izjave v postopku - substanciran dokazni predlog
Pritožnik v domačem okolju ne more obvladati svojih bolezensko pogojenih ogrožajočih ravnanj. To potrjuje konkretna preteklost, ko je pritožnik začenši pred letom 2017 kršil spolno integriteto otrok (deklic), tako da je bil za to štirikrat kazensko obsojen, prestal zaporne kazni, a dejanja po prestajanju kazni spet ponovil, nazadnje je bil leta 2023 zato v priporu.
Pritožnik zaradi nedopustne vrzeli v delovanju sistema socialne varnosti na prosto mesto v ustreznem zavodu v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice čaka že dve leti. Pri pretehtanju ustavnopravne vzdržnosti odločitve, naj tam počaka še tretje leto, je bilo odločeno, da psihiatrična bolnišnica to zasilno začasno varstvo izvršuje na način, ki je z vidika pritožnikove osebne svobode sam po sebi sorazmeren in vsebuje tudi terapevtske prvine.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - bipolarna afektivna motnja - opustitev zdravljenja - udeležba v prometu - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje lastnega zdravja
V izpodbijanem sklepu je tudi ugotovljeno, da pritožnik zaradi bolezenskega doživljanja ni zmožen oblikovati svoje volje o zdravljenju in da z odklanjanjem terapije tvega utrditev bolezni in trajno poslabšanje zmožnosti funkcioniranja in udejstvovanja v življenju. Zagotavljanje v pritožbi, da je avto posodil prijatelju in ga ne namerava več voziti, je v nasprotju s tem, kar je pritožnik povedal pred sodiščem prve stopnje, namreč da se je s prijateljem dogovoril, da bo dopolnil znanje vožnje. Ob nedvoumnem mnenju izvedenke, da v stanju, v kakršnem je pritožnik, udeležba v prometu ni dovoljena, in ugotovitvi v sklepu, da pod vplivom bolezenskega doživljanja ni zmožen obvladovati svojega ravnanja, je prepričljivo sklepanje, da je v primeru nezadržanja tveganje za udeležbo v prometu realno. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da zadržanje ni potrebno zaradi preprečitve ogrožanja življenja in zdravja sebe in drugih. Pravilno pa je tudi sklepanje sodišča, da pritožnik huje ogroža svoje zdravje tudi z odklanjanjem predpisane terapije.
ZST-1 člen 25, 25/2, 25/4, 34a, 34a/1, 34a/3. ZD člen 28, 28/3. ZST-1 tarifna številka 9211.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - vrednost čiste zapuščine - vrednost nepremičnine - evidenca GURS - cenitev vrednosti nepremičnine - dopustna pritožbena novota - odločanje po prostem preudarku - ugovorni razlog - količnik za odmero takse - določitev nove višine sodne takse - načelo enakega varstva pravic
Pritožnik je že v ugovornem postopku obrazloženo nasprotoval taksni odmeri, ki temelji na vrednosti nepremičnine po podatkih GURS. V pritožbenem postopku je svojo tezo, da je dejanska vrednost nepremičnine nižja od vrednosti kot izhaja iz javno objavljenih podatkov, podkrepil s cenitvenim poročilom, iz katerega izhaja, da znaša vrednost nepremičnine, ki sodi v zapuščino, 523.276 EUR. V okoliščinah konkretnega primera, ko je dedič po pozivu zapuščinskega sodišča podal izjavo o vrednosti nepremičnine, ki pa nato pri taksni odmeri ni bila upoštevana, šteje pritožbeno sodišče podatek o (po cenilcu ocenjeni) vrednosti nepremičnine (523.276 EUR) za dopustno pritožbeno novoto.
razveljavitev zakonske zveze - civilna oseba - zmota - razveza zakonske zveze
V skladu z 51. členom DZ lahko zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo, zahteva njeno razveljavitev.
Da so osebne lastnosti pri nasprotnem udeležencu, ki jih je predlagateljica ugotovila kmalu po sklenitvi zakonske zveze, torej okoliščine, katerim nasprotni udeleženec niti obrazloženo ne nasprotuje, in sicer, da je bil pred poroko s predlagateljico, v številnih spolnih zvezah v zameno za denar, darila, luksuzno življenje itd., kar izhaja iz obsežne pisne komunikacije, ki jo je predložila predlagateljica in za katero je nasprotni udeleženec sam pojasnil, da izvira iz leta 2015 oz. 2016, za slednjo pa je predlagateljica izvedela štiri mesece po poroki ter je po njenem mnenju v popolnem nasprotju z njenimi temeljnimi moralnimi vrednotami in prepričanji, takšne, da predstavljajo zmoto o osebnostnih lastnostih nasprotnega udeleženca oz. za zmoto v civilni osebnosti, saj nasprotni udeleženec nikakor ni oseba, za katero se je pred sklenitvijo zakonske zveze predlagateljici izdajal.
Po oceni sodišča druge stopnje so s strani nasprotnega udeleženca zamolčana dejstva, glede načina zagotavljanja materialnih dobrin oziroma načina življenja pred sklenitvijo zakonske zveze - ukvarjanje z moško prostitucijo, pošiljanje in prejemanje golih fotografij žensk, o lastnostih osebe, ki nesporno vplivajo na odločitev za (ne)sklenitev zakonske zveze in zamolčanje takšnih lastnosti predstavlja zmoto glede osebe zakonca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00089303
ZPP člen 206.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - kredit v CHF - predhodno odločanje SEU - denarni in nedenarni tožbeni zahtevek - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - delna ugoditev pritožbi
Vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, se nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.
soglasje staršev - nadomestitev soglasja starša - zdravljenje v tujini - začasna odredba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da odločitev, ali se naj šoloobvezna otroka, ki obiskujeta prvi razred osnovne šole, udeležita višinskih priprav v tujini v trajanju dobrih treh tednov (v tem času je mati v X na službeni poti), gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj in posledično terja soglasje obeh staršev oziroma kadar tega ni, nadomestitev soglasja enega od njih terja izdajo sklepa sodišča (četrti odstavek 153. člena DZ).
Začasna odredba (161. člen DZ) je izjemno pravno sredstvo, namenjeno varstvu otroka v primeru, ko je le-ta akutno ogrožen, zaradi česar ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost meritorne odločitve, sprejete po izvedbi vseh potrebnih dokazov, ampak je razmerja med starši in otroki nujno začasno urediti takoj.
Predlagateljica je tista, ki gre na službeno pot, pri tem pa ni za spregledati, da gre že za šoloobvezna otroka, ki lahko brez težav tri tedne preživita brez matere, saj sta nenazadnje zaupana v skupno varstvo tako očetu in materi in odsotnost stika z mamo ne more predstavljati nujnega oziroma ogrožajočega stanja za otroka.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba na predlog stranke - ogroženost otroka - nasilje v družini - načelo otrokove koristi - neformalni razgovor otroka s sodnikom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prepričljiva dokazna ocena - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - določitev stikov s sodno poravnavo - začasna sodna poravnava - začasna ukinitev stikov - onemogočanje stikov z očetom - razlog - ponovna vzpostavitev stikov - pavšalne pritožbene navedbe - konkretizacija pritožbenih navedb - kršitev pravice do izjave v postopku - neizvedba dokaza
Že materin predlog za izdajo začasne odredbe za določitev stikov pod nadzorom, s katerim mati predlaga, da se stiki z očetom določijo, kaže na to, da mati stikov ne onemogoča, temveč je stike začasno prekinila le zaradi navedb deklic o nasilju.
Kadar pritožba graja dokazno oceno sodišča prve stopnje ali kršitev pravice do izjave zaradi neizvedbe dokaza, mora jasno in določno navesti, katero odločilno dejstvo ni bilo ugotovljeno ali je bilo napačno ugotovljeno, argumentirano kritizirati dokazno oceno sodišča prve stopnje in tudi povedati, v čem bi bila izpodbijana odločitev sodišča drugačna, če bi bil ta dokaz izveden oziroma bi bilo to odločilno dejstvo drugače (pravilno) ugotovljeno.
določitev stikov med staršem in otrokom - določitev višine preživnine za otroka - stalno prebivališče otroka - skupno starševstvo
Pri skupnem starševstvu je nujna tudi odločitev sodišča o preživljanju otroka (139. člen DZ). Primarno je preživljanje v naravi. Ko je otrok pri enem od staršev, ta starš svojo preživninsko obveznost izpolnjuje neposredno, v naravi (zagotavljanje bivanja, hrane, prevoza, dnevne skrbi itd.). Pri skupnem starševstvu pa se lahko določi denarna izravnava. To ni klasična preživnina, temveč znesek, ki ga starš z večjimi obremenitvami z otrokom ali z večjimi plačilnimi zmožnostmi plačuje drugemu staršu, da se zagotovi čim bolj enoten življenjski standard otroka v obeh gospodinjstvih in pravično porazdeli finančno breme. Denarna izravnava se določi pod pogoji, če čas bivanja otroka pri starših ni enak, ali če ima en starš bistveno boljše materialne in pridobitne zmožnosti. Odločitev o denarni izravnavi pa ne predstavlja matematične operacije. Gre za vrednoto presojo pri kateri sodišče na podlagi prostega preudar
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - bipolarna afektivna motnja - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje življenja ali zdravja drugih - odklanjanje zdravljenja - pavšalne navedbe - izvedensko mnenje - čas zdravljenja - posebni varovalni ukrepi
Ker udeleženka v pritožbi posebej izpostavlja tudi to, da je bil v teku zdravljenja uporabljen poseben varovalni ukrep (telesno oviranje s pasovi - glej tretji odstavek 29. člena ZDZdr), pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zakonske pristojnosti, da bi dovoljevalo ali preverjalo utemeljenost uporabe takega ukrepa nima. Ta se namreč odredi praviloma s strani zdravnika zaradi omogočanja zdravljenja ali zaradi odprave oziroma obvladovanj nevarnega ravnanja osebe, če so izpolnjeni še drugi zakonski pogoji; nadzor nad odreditvijo in izvedbo pa se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti. Izvedbo takega nadzora lahko na podlagi osmega odstavka 29. člena ZDZdr predlaga tudi udeleženka. Pritožbeno sodišče tudi nima nobene zakonske podlage za to, da bi odločalo o tem, kateri zdravniki sodelujejo pri zdravljenju in kateri ne.
motenjski spor - začasna ureditev razmerja - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - izjemni primer - pravdni stroški v zvezi z začasno odredbo, izdano v pravdnem postopku - del pravdnih stroškov
Motenjski spori že sami po sebi predstavljajo začasno varstvo posesti, zato je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ob verjetno izkazani težko nadomestljivi škodi ali grožnji sile.
Sodišče prve stopnje je pri sprejemu odločitve v obravnavani zadevi ustrezno izhajalo iz izhodišča, da tožnik izvršuje posest kot služnostni upravičenec, služnostnemu upravičencu pa je posestno varstvo zagotovljeno le v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Stvarna služnost pomeni poseg v lastninsko pravico vsakokratnega lastnika služečega zemljišča, zato jo je treba izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar (prvi odstavek 219. člena SPZ), vsak poseg v njeno izvrševanje s strani lastnika služeče nepremičnine pa ne upravičuje posestnega varstva. Služnostni upravičenec je upravičen do posestnega varstva le, če dejanje lastnika služeče nepremičnine preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje služnosti.
posojilno razmerje - izročitev denarja - dokazilo o izročitvi denarja - višina posojila - prepričljiva dokazna ocena - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - presoja verodostojnosti - povračilo stroškov prevoda listin - preverjanje stroškovnika
Tožnik je bil pozvan, da predloži (le) prevod prometnega dovoljenja. Ker prevodov ni naročilo sodišče, ni mogoča odmera v skladu s Pravilnikom o sodnih tolmačih.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 161/1. ZIZ člen 273a. ZNP-1 člen 42, 100.
začasna odredba - stiki med starši in otrokom - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka
Zaradi morebitnega neizvrševanja stikov med očetom in otrokom je podana ogroženost otroka, kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe po določbi prvega odstavka 161. člena DZ. Takšno presojo je sodišče sprejelo na podlagi strokovnega poročila CSD iz katerega izhaja, da so stiki med otrokom in očetom nujni zaradi povezanosti otroka z očetom tudi, če so časovno kratke narave.
stroški porabe električne energije - stroški solastnika - uporaba nepremičnine - stanovanjski stroški - spor majhne vrednosti
Materialnopravno pravilno je, ob sklicevanju na določbo 68. člena SPZ, presodilo, da vtoževani stroški distribucije električne energije in komunalnih storitev ne sodijo med stroške, ki se nanašajo na stvar kot celoto, ampak med individualne stroške posameznega solastnika, ki so posledica njegovega delovanja oziroma uporabe nepremičnine.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 31, 33, 34. ZPP člen 4, 4/1, 236a
sodno varstvo (so)posesti - tožba zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - narava spora - začasna ureditev razmerja - obrazložen ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - odklop vode - dovoljena samopomoč - prepričljiva dokazna ocena - graja dokazne ocene - načelo kontradiktornosti - pisna izjava priče - zaslišanje priče - neposredno ustno zaslišanje - oznaka nepremičnine v izreku - zmota o številki nepremičnine - očitna pisna pomota - materialno procesno vodstvo - etažni lastniki kot tožniki
Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.
V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.
Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).
SPZ člen 31, 32, 33, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15
spor zaradi motenja posesti - vračilo v posest - izročitev ključev - zadnje mirno posestno stanje - soposest - način izvrševanja posesti - občasno izvrševanje posesti - dejansko prebivanje - izselitev iz skupnega stanovanja - opustitev posesti - volja opustiti posest - razlog opustitve posesti - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - dovoljena samopomoč - neposredna nevarnost - prepričljiva dokazna ocena - materialni dokaz - dokazna ocena verodostojnosti prič - dokazna ocena izpovedi prič - psihične težave - nasprotujoče izjave - načelo venire contra factum proprium - ugovor protispisnosti - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi - branje prepisa zvočnega zapisa
Začasen umik iz nepremičnine (po zakonskem prepiru), kot tudi vikend oddih ali potovanje, ne pomeni, da je oseba opustila (so)posest na nepremičnini, v kateri dejansko prebiva. Ni nujno, da soposestnik posest na nepremičnini izvršuje enako pogosto in enako intenzivno, kot drugi. Prav tako je o (so)posesti mogoče govoriti tudi tedaj, ko eden od soposestnikov nepremičnino uporablja zgolj občasno.