PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002568
ZVCP-1 235, 235/4. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 22/4, 202a.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - kazenske točke - čas storitve prekrška
Dejstvo, da je storilka pred vročitvijo izpodbijanega sklepa izpolnila pogoje, da se je ne obravnava več kot voznico začetnico, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni relevantno, ker je za ugotovitev statusa voznika začetnika odločilen čas storitve prekrška.
Statut Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 49, 49/1, 54. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 43, 43/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80. ZPIZ člen 51.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - detaširani delavci
Ker tožnik ni navedel in tudi ni predložil nobenih dokazov, da je delo preko polnega časa v spornem obdobju od 1966 do 1989 opravljal kot poseben delovni pogoj, da je šlo za izjemno, nujno, nepredvideno in kratkotrajno delo, mu plače za delo preko polnega delovnega čas ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo.
Tožniku se za čas, ko je bil napoten na delo v tujino in je v tem času ostal v zavarovanju pri toženi stranki, pri izračunu pokojninske osnove ne more upoštevati dejanska višina plače, temveč le plača, od katere so bili obračunani in plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Za tožnika kot prokurista tožene stranke niso veljale določbe kolektivnih pogodbe, skladno z individualno pogodbo o zaposlitvi pa je bil upravičen do enakega obsega pravic iz kolektivnih pogodb oziroma pravilnikov kot ostali zaposleni v primeru nadomestila plače, solidarnostne pomoči, povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, povračila stroškov za službeno pot, povračila stroškov za prehrano med delom, regresa za letni dopust in jubilejne nagrade. Ker med navedenimi pravicami pogodbena kazen zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni zapisana, tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – posebno varstvo pred odpovedjo – delavci starši
Ker tožena stranka ni dokazala, da je pridobila soglasje inšpektorja za delo, ampak je tožnici, ki je bila na dopustu za varstvo in nego otroka, podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi uvedbe stečajnega postopka, je izpodbijana odpoved nezakonita.
izvedensko mnenje - javna listina - invalidska komisija - pravice na podlagi invalidnosti
Izvedensko mnenje invalidske komisije je javna listina, za katero se šteje, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej določa, s tem, da je dovoljeno dokazovati, da so v taki listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je listina nepravilno sestavljena. Tožeča stranka ni navedla nobenih razlogov, iz katerih bi izhajalo, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena oziroma da je javna listina nepravilno sestavljena.
ZP-1 člen 22, 22/3, 52, 52/2, 52/2-5, 202a, 202a/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – hitri postopek
Po uveljavitvi ZP-1E je v 5. alinei 2. odstavka 52. člena določeno, da je hitri postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi, izključen le za prekrške zoper varnost javnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk.
Predmet presoje v tem postopku je le pravilnost seštevka kazenskih točk, izrečenih storilcu prekrška kot vozniku motornega vozila, ter presoja, ali je v zakonsko določenem času dosegel 18 kazenskih točk.
Napačna odločitev toženca, sanirana v postopku varstva pravic, ne predstavlja protipravnega ravnanja. Ker ni šlo za strokovno napako niti za namerno ali malomarno obravnavanje konkretnega primera, tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja toženca oziroma njegovih organov ni utemeljen.
pokojnina – nova odmera – naknadno izplačana plača
Na novo odmerjena pokojnina na podlagi plač, izplačanih in priznanih s sodbo v delovnem sporu, zavarovancu pripada prvi dan naslednjega meseca po vloženi zahtevi, ne pa že od dneva upokojitve dalje.
Da lahko zaposlenega štejemo za letalsko osebje in mu priznamo pravico do povišanja osnovne plače za 20 % na podlagi sklepa vlade, morata biti izpolnjena dva pogoja. Ker tožniki izpolnjujejo le prvi pogoj, ker njihovo delo neposredno vpliva na varnost zračnega prometa, ne pa drugega pogoja, ker ne upravljajo zrakoplova oziroma ker ne opravljajo dela v zvezi z upravljanjem zrakoplova, do povišanja plače niso upravičeni.
ZPP člen 236a, 236a/1, 236a/2, 236a/6. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 234, 234/1.
pisna izjava priče - zaslišanje priče - predsednik zdravstvene komisije
Kljub temu, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo predsednice zdravstvene komisije, po tem ko je tožnica podala pripombe k njenemu pisnemu mnenju, v katerih sicer njenega zaslišanja ni izrecno zahtevala, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, ker njeno zaslišanje ne bi prispevalo k popolnejši ugotovitvi dejanskega stanja, oziroma ne bi bilo podlaga za drugačno ugotovitev dejanskih okoliščin glede zmožnosti za delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – rok za podajo odpovedi – zdravniški pregled
Ker je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz razloga, ker ni imel opravljenega zdravniškega pregleda, čeprav je ta razlog obstajal že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi eno leto pred odpovedjo, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti zaradi prekoračitve šestmesečnega objektivnega roka za podajo odpovedi nezakonita. Rok za podajo odpovedi namreč ni začel ponovno teči v vmesnem času, ko je tožena stranka tožnika neuspešno pozivala z vabili na zdravniški pregled.
Davki in prispevki se obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zaradi tega bi bilo nepravilno, če bi sodba sodišča prve stopnje navajala konkretnem zneske davkov in prispevkov, ki jih mora tožena stranka za tožnika obračunati in vplačati, upoštevajoč prisojeni bruto znesek. Izrek sodbe sodišča prve stopnje, ki ne navaja neto zneska regresa za letni dopust, ni neizvršljiv.
ZP-1 člen 161, 161/2, 163, 163/1. ZST-1 člen 34, 34/5.
nedovoljena pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – plačilni nalog za plačilo sodne takse
Storilec nima pravice do pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo ali zavrglo njegov ugovor, ki ga je vložil zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 14, 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejanje majhnega pomena
Določb o kazenskopravnem institutu dejanja majhnega pomena ni mogoče neposredno upoštevati pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ob izredni odpovedi se namreč ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanja, ampak ali je kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja tako, da ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Ob ugotovitvi take kršitve se z upoštevanjem vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank presoja še, ali je mogoče nadaljevati delovno razmerje do izteka odpovednega roka. V kolikor to ni mogoče, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Glede na to, da je ena izmed tožnic umaknila tožbo, je sodišče pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je dolžna plačati toženi stranki, pravilno upoštevalo, da predstavlja znesek, ki ga je vtoževala, 33,8 % vrednosti celotnega spornega predmeta in toženi stranki, ki je na tožbo odgovorila z eno vlogo za vse tri tožnice, priznalo nagrado za postopek v tem odstotku skupaj z materialnimi stroški.
Izplačila, ki predstavljajo materialne stroške, in ne osebnih dohodkov, od katerih so plačani prispevki (boni za prehrano), niso vštevni v pokojninsko osnovo.
Izguba dobička (zaslužka) od dela na črno (oziroma od prepovedanega dela glede na izostanek ladijskega mednarodnega spričevala) se v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 27.6.1989 šteje za pravno priznano škodo. Dejstvo, da je tožeča stranka pred škodnim dogodkom opustila pridobitev mednarodnega ladijskega spričevala, še ne zadošča za oceno, da izgubljenega dobička od prepovedane dejavnosti ni mogoče šteti za pravno priznano bodočo škodo.