povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – domneva vzročnosti – posebni primeri odgovornosti – odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
Ne glede na to, ali gre za športno prireditev, kot je štelo sodišče prve stopnje, ali za športno manifestacijo, kot trdijo pritožniki, za uporabo določbe 156. člena OZ ni podlage. Izhajajoč iz smisla pravila 156. člena OZ, je oškodovanec upravičen do povračila za škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem ali v njeno podporo, in ne proti oškodovancem osebno. V obravnavanem primeru pa je bilo po trditveni podlagi tožbe (šlo je za napad s strani huliganov, ker so tožniki hrvaški državljani), škodno dejanje uperjeno proti tožnikom.
Vnaprejšnja dokazna ocena načeloma ni dovoljena (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP). Sodišče lahko zavrne le izvedbo dokaza, ki gre v prid že dokazanemu dejstvu, ne pa tudi dokaza, ki naj takšno dejstvo ovrže. Ker pritožnica do seznanitve z izpodbijano odločitvijo ni mogla vedeti, ali bo sodišče prve stopnje zagrešilo opisano kršitev določb pravdnega postopka, ji ni mogoče očitati njenega prepoznega uveljavljanja v pritožbi (286b. čl. ZPP).
obnova postopka – izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le zoper s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Pravnomočnost sodne odločbe je torej procesna predpostavka za uveljavljanje obnove postopka. V kolikor se tožena stranka v predlogu in v pritožbi sklicuje na nepravilnost vročanja zamudne sodbe toženi stranki, bi bila že iz samih navedb tožene stranke podana pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je predlog zavrglo.
V kolikor pa je trditve pritožnika v predlogu za obnovo postopka in v pritožbi razumeti kot sklicevanje na nepravilnosti pri vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, pa je materialnopravno zmotno izhodišče pritožnika, da bi moral teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele od 24. 09. 2009, ko naj bi tožena stranka izvedela za obstoj zamudne sodbe in ne že od 08. 04. 2008, ko naj bi nastopila pravnomočnost zamudne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061841
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZOR člen 103, 103/1.
sale-lease back prodaja - izbris vknjižbe hipoteke – dobrovernost pridobitelja – dvojna prodaja – dvakratna prodaja iste stvari
Po ustaljenem stališču sodne prakse predstavlja dvojno razpolaganje z nepremičnino nemoralen posel, kar lahko utemeljuje ničnost. Ključni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka (ničnosti zavezovalnega pravnega posla in izbris vknjižbe hipoteke) je nedobrovernost sopogodbenika, v korist katerega je bilo uvedeno drugo razpolaganje. Ista okoliščina (nedobrovernost pridobitelja) je ključna tudi za utemeljenost zahtevka za izbris po 243. členu ZZK-1, kajti v skladu s 3. odstavkom 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam.
izbris iz registra prebivalstva – elementi odškodninske odgovornosti – ugotovitev protipravnosti – zastaranje terjatve – triletni zastaralni rok - tek zastaralnega roka
Da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva protipraven, je imel tožnik možnost izvedeti z objavo prve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, objavljene v Uradnem listu RS dne 12.3.1999. Tedaj so mu bili znani vsi elementi odškodninske odgovornosti, tedaj bi lahko zahteval povrnitev škode in tedaj je pričel teči zastaralni rok.
Odločba MNZ ne predstavlja podlage za uveljavljanje odškodnine, iz njene vsebine pa tudi ne izhaja, da država preko svojega upravnega organa s to odločbo pismeno pripoznava svojo odškodninsko odgovornost oziroma dolg iz naslova škode, ki jo je tožnik utrpel zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse – zamuda naroka – zamuda roka
Procesna predpostavka za uveljavljanje instituta vrnitve v prejšnje stanje v smislu 1. odst. 116. člena ZPP je, da je stranka zamudila narok ali rok za kakšno pravno dejanje in posledično izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje. S tem ko se je tožeča stranka v predlogu sklicevala na nepravilnosti pri vročitvi pošiljke tožeči stranki, je sama po sebi zatrjevala okoliščine, ki izključujejo navedene procesne predpostavke za vložitev tovrstnega predloga.
špedicija - vrsta mandatne pogodbe - obligacija prizadevanja – odgovornost za carinski dolg
Predmetno poslovno razmerje predstavlja špedijcijsko pogodbo. Po materialnem pravu špedicijska pogodba predstavlja specialno vrsto mandatne pogodbe, storitve po teh pogodbah pa predstavljajo obligacijo prizadevanja. Zato izvajalcu te storitve gre plačilo za njegovo prizadevanje, hkrati pa mu mora naročnik storitve povrniti stroške, ki jih imel v zvezi z opravo posla zanj (plačilo carinskega dolga).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060541
OZ člen 131, 131/1, 890, 892, 893. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o organiziranju potovanja – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – obveznost iz pogodbe – skrbnost organizatorja – obrazloženost sodbe
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je organizator potovanja izbral ustrezen hotel glede na obveznost iz sklenjene pogodbe, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožnici nastala, ker se je spotaknila ob na tla postavljen potovalni kovček in padla.
Z neodplačnim prenosom se je premoženje dolžnika zmanjšalo, saj zanj ni prejel nobenega nadomestila. Ker zaradi tega dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, je s tem oškodovanje v smislu 2. odstavka 255. člena OZ izkazano. Ali bo upnik zaradi hipoteke, ki sedaj obstaja na sporni nepremičnini, tudi dejansko poplačan, ni pravno relevantno za ugotovitev škode v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
V predmetni zadevi je toženec tako dal povod za tožbo in tudi ni pripoznal tožbenega zahtevka, preden se je spustil v obravnavanje glavne stvari. Tako niso izpolnjeni pogoji iz 157. člena ZPP.
nastanek taksne obveznosti – preverjanje plačila sodne takse po uradni dolžnosti – dokaz o plačilu sodne takse
Pritrditi je sicer pritožniku, da taksni zavezanec sodišču ni dolžan ob plačilu sodne takse predložiti dokazila o plačilu sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji, kar izrecno določa 3. odstavek 6. člena ZST-1. Prvostopenjsko sodišče je zato samo preverilo, ali je bila z izdanim plačilnim nalogom z dne 13. 08. 2009 terjana sodna taksa plačana.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.
vabilo na narok – zaslišanje zakonitega zastopnika – nepristop zastopnika na narok - komunikacija s pooblaščencem – mandatno razmerje
Ker je mandatno razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem zaupne narave, je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s stranko oziroma, da bo stranko lahko obvestil o razpisanem naroku, na katerem bo zaslišana. Dolžnost stranke je, da poskrbi za takšno komunikacijo s svojim pooblaščencem, da bo pravočasno seznanjena z vabilom na zaslišanje, sicer sama nosi negativne posledice svoje pasivnosti. Dolžnost pooblaščenca pa je, da stranko opozori na pravice in dolžnosti, ki jih strankam v postopku nalaga zakon.
Zoper stranko, ki se ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi, prav tako pa se stranka tudi ne more priseliti k izpovedbi. Sodišče pa presodi glede na vse okoliščine, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – procesne predpostavke za obravnavo ugovora v zemljiškoknjižnem postopku - ugovor v zemljiškoknjižnem postopku
ZPP ne predpisuje, da bi bilo plačilo sodne takse za ugovor v zemljiškoknjižnem postopku procesna predpostavka za obravnavo ugovora. Tega ne določa niti ZZK-1.
ZZK-1 člen 148, 148/2, 149, 149/4, 161, 161/3. ZIZ člen 168, 168/4.
vknjižba lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - vpis lastninske pravice na dolžnika - zemljiškoknjižno dovolilo
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ne more in ne sme se spuščati v vsebino razmerja med udeležencema.
URS člen 23. ZKP člen 83, 148. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – dokaz, izločen iz kazenskega spisa – nedopustno pridobljen dokaz – ekskluzija dokazov – poseg v pravico do zasebnosti – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do nepristranskega sodnika
Seznanitev sodišča z izjavami prič, ki sta bili pridobljeni v zakonitem postopku, ni predstavljalo izvedbe nedopustno pridobljenega dokaza, ker ni pomenilo posega v njuno pravico do zasebnosti in tudi ni poseglo v njune temeljne človekove pravice. Pravdno sodišče takšne izjave lahko vpogleda, čeprav morajo biti izločene iz kazenskega spisa na podlagi določila 83. člena ZKP, saj takšne prepovedi v pravdnem postopku ni.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0004556
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba IIa - stalno prebivališče - običajno prebivališče - razveza zakonske zveze
Izhodišče za presojo pristojnosti v tej zadevi predstavlja določba 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruseljska uredba IIa).
motenje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – pravica do posesti – posest služnostne pravice - ekonomski interes za vložitev tožbe - oteženo izvrševanje posesti
SPZ ne pozna več posesti služnostne pravice, ki jo je poznal pred njim veljavni ZTLR. V izreku je sodišče prve stopnje z dikcijo »soposest služnostne trase« le natančno opredelilo, na katerem delu nepremičnin sta tožnika nemoteno izvajala posest in ni ugotavljalo posesti pravice, kot to zmotno očita pritožnik.
Čeprav je izvrševanje posesti le oteženo in ne v celoti nemogoče, je ekonomski interes za vložitev tožbe zaradi motenja posesti vseeno podan. Motenje posesti predstavlja vsakršno ravnanje, ki izvajanje posesti otežuje oziroma ovira.
uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - dedna izjava - obnovitveni razlogi - pravda ob pogojih za obnovo postopka
Če stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem v zapuščinskem postopku, lahko po tem, ko je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju, svoje pravice uveljavlja v pravdi. Dedna izjava (bodisi sprejem bodisi odpoved dednemu deležu) mora biti jasna, nedvoumna ter podana v predpisani obliki. Navedbe začasnega zastopnika na zapuščinski obravnavi, da nima nobenega interesa v zapuščinskem postopku, ker se dedinja ni javila, pa ne morejo pomeniti odpovedi dedovanju.