ara – utrditev obveznosti – vrnitev are – aktivna legitimacija – odgovornost za neizpolnitev pogodbe – vzrok za neizpolnitev – razveza pogodbe – oprostitev dolžnika odgovornosti
Vzrok za neizpolnitev pogodbe (neplačilo preostanka kupnine) je bil dogodek izven sfere tožeče stranke, na katerega tudi ni mogla vplivati (trajanje postopka vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi) oziroma za vzrok, za katerega ne odgovarja nobena pogodbena stranka. To pomeni, da določbe 65. člena OZ v zvezi z aro in neizpolnitvijo pogodbe ne pridejo v poštev, temveč splošno pravilo o neupravičeni pridobitvi oziroma splošna pravila o povrnitvi tistega, kar je posamezna stranka dala, če pride do razveze pogodbe.
zunajknjižno priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – raziskovalna dolžnost
Pridobitelj lastninske pravice se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je vedel, da tretji obdeluje sporno nepremičnino. Takšno vedenje mu namreč nalaga raziskovalno dolžnost v zvezi z morebitnim priposestvovanjem.
promet s kmetijskimi zemljišči- tožba na sklenitev pravnega posla- rok za vložitev tožbe – rok za vložitev odobritve pravnega posla
Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ, ampak se lahko vloži v zastaralnem roku.
nastanek taksne obveznosti – preverjanje plačila sodne takse po uradni dolžnosti – dokaz o plačilu sodne takse
Pritrditi je sicer pritožniku, da taksni zavezanec sodišču ni dolžan ob plačilu sodne takse predložiti dokazila o plačilu sodne takse za pravdni postopek na prvi stopnji, kar izrecno določa 3. odstavek 6. člena ZST-1. Prvostopenjsko sodišče je zato samo preverilo, ali je bila z izdanim plačilnim nalogom z dne 13. 08. 2009 terjana sodna taksa plačana.
odškodninska odgovornost države za ravnanje državnega organa – ravnanje sodišč – protipravnost – sodnikovo protipravno ravnanje - razveljavitev odločbe – prosta presoja dokazov
Sodnikovo protipravno ravnanje je podano le, če sodnik pri svojem delu ne uporabi povsem jasne določbe zakona ali če določen predpis namenoma razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso oziroma če ravnanje nima podlage v zakonu ali če dano pooblastila zlorabi. Samo razveljavitev odločbe zaradi proste presoje dokazov ni podlaga za odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 143, 143/4, 1443/5, 143/6. ZPPreb člen 8.
tožba – vročanje – naslov za vročanje – stalno prebivališče
Ker so bile določbe 4., 5. in 6. odstavka 143. člena ZPP, po katerih se vroča na naslov za vročanje, razveljavljene, je treba za vročanje tožbe skladno z obrazložitvijo odločbe ustavnega sodišča vročanje opraviti na enak način, kot se je opravilo pred uveljavitvijo novele ZPP. To pomeni, da bo treba, kadar naslovnik ne prebiva na naslovu stalnega prebivališča, sprožiti postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča.
pravdni stroški - stroškovna odločitev – obrazložitev odločitve o stroških
Zgolj sklicevanje na obrazložene stroškovnike in predpise pomeni razumno obrazložitev samo takrat, kadar med pravdnimi strankami ne more biti sporno, katera pravdna dejanja so bila opravljena in še to pod pogojem, da se vrednost spora med postopkom ni spremenila ter če je iz stroškovnika samega razvidno, da se je sodišče prve stopnje z njim resno ukvarjalo.
lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
spor majhne vrednosti - preklic naroka – prošnja za preklic naroka – neudeležba na naroku v sporu majhne vrednosti – pravica do izjave
Pritožnik se zaradi bolezni, ki je bila z zdravniškim potrdilom izkazana šele po izvedbi naroka, v sporu mahne vrednosti ni udeležil naroka, katerega izvedbo je zahteval; ne navaja, da so zanj nastale neugodne posledice in za katero procesno opravilo je bil prikrajšan. Edino procesno opravilo, ki je bilo na naroku izvedeno, je bilo branje listinskih dokazov. Sodišče izostanka z naroka ni sankcioniralo. Pravica do izjavljanja pritožniku v teh okoliščinah ni bila kršena.
ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 59. ZNP člen 123. ZOR člen 214. ZPP člen 181, 181/3. ZZK-1 člen 12.
skupno premoženje – delež zakoncev na skupnem premoženju – razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek – pravdni stroški
Ob upoštevanju okoliščin, da je toženec v obdobju trajanja skupnega življenja prejemal bistveno večje dohodke (skoraj trikrat več), da je v gradnjo hiše namenil tudi posebno premoženje (dohodek od prodaje zapuščine) in da je tožnici pri oskrbi hčera pomagala tudi njena tašča, je utemeljen toženčev zahtevek po višjem deležu na skupnem premoženju.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0004556
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba IIa - stalno prebivališče - običajno prebivališče - razveza zakonske zveze
Izhodišče za presojo pristojnosti v tej zadevi predstavlja določba 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruseljska uredba IIa).
odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo delavec povzroči tretjim osebam - profesionalna skrbnost - ravnanje s profesionalno skrbnostjo
Ker je tožena stranka dokazala, da sta njena delavca pri zamenjavi podnožja varovalke ravnala strokovno pravilno, ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058334
ZIZ člen 272. ZOR člen 154. ZPP člen 5, 182/2, 212, 298.
denarna terjatev – začasna odredba – obstoj terjatve – standard verjetnosti – odškodninska odgovornost staršev – bolezen otroka
Sama narava hitrega in sumarnega postopka zavarovanja terjatve sodišču narekuje pristop, ki naj (praviloma) ne terja dodatnega izvajanja dokazov. Sodišče tako o utemeljenosti pogojev za izdajo začasne odredbe odloči glede na stanje ob predlogu za začasno odredbo.
Nesporazumi med staršema so prisotni v številnih družinah, pa običajno do bolezni otrok ne privedejo. Res pa je, da z načinom vzgoje in varstva ter klimo, ki jo v družini ustvarijo, starši vplivajo na osebnostni razvoj otrok; to je običajno in temu se nihče, tudi tožnica, ne more izogniti. Vendar pa poleg družinskih odnosov, ki jih ustvarijo starši, na osebnostni razvoj otroka, njegovo zdravje, psihofizično počutje vplivajo tudi številni drugi faktorji: npr. genetski, socialni, miljejski …. Trditvam tožnice, ki vzrok svojih težav poenostavljeno pripisuje odnosu staršev med seboj in do nje, njunih vzgojnih metod in prijemov, načinu njenega oskrbovanja zato ni mogoče slediti.
stvarna napaka predmeta prodajne pogodbe - manjša kvadratura stanovanja - odgovornost za nepravilno izpolnitev - razbremenitev prodajalčeve odgovornosti
Nepravilna kvadratura stanovanja predstavlja nepravilno izpolnitev pogodbe, ki izvira iz sfere toženke kot prodajalke in zanjo toženka nasproti tožnici, po določbah o stvarnih napakah, tudi odgovarja. Če ob nakupu toženka ni preverila kvadrature stanovanja, pač pa jo le povzela v pogodbo, s katero je stanovanje prodala naprej, se s tem odgovornosti za stvarno napako nasproti tožnici ni razbremenila. Gre za okoliščino, ki izvira iz njene sfere, zato tožnici odgovarja za nepravilno izpolnitev pogodbe.
motenje posesti – dejanska oblast nad stvarjo – pravica do posesti – posest služnostne pravice - ekonomski interes za vložitev tožbe - oteženo izvrševanje posesti
SPZ ne pozna več posesti služnostne pravice, ki jo je poznal pred njim veljavni ZTLR. V izreku je sodišče prve stopnje z dikcijo »soposest služnostne trase« le natančno opredelilo, na katerem delu nepremičnin sta tožnika nemoteno izvajala posest in ni ugotavljalo posesti pravice, kot to zmotno očita pritožnik.
Čeprav je izvrševanje posesti le oteženo in ne v celoti nemogoče, je ekonomski interes za vložitev tožbe zaradi motenja posesti vseeno podan. Motenje posesti predstavlja vsakršno ravnanje, ki izvajanje posesti otežuje oziroma ovira.
ZZK-1 člen 148, 148/2, 149, 149/4, 161, 161/3. ZIZ člen 168, 168/4.
vknjižba lastninske pravice - kupoprodajna pogodba - vpis lastninske pravice na dolžnika - zemljiškoknjižno dovolilo
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ne more in ne sme se spuščati v vsebino razmerja med udeležencema.
URS člen 23. ZKP člen 83, 148. ZPP člen 8, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
prosta presoja dokazov – dokazna ocena – dokazi in izvajanje dokazov – dokaz, izločen iz kazenskega spisa – nedopustno pridobljen dokaz – ekskluzija dokazov – poseg v pravico do zasebnosti – dokaz, pridobljen s kršitvijo pravice do zasebnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do nepristranskega sodnika
Seznanitev sodišča z izjavami prič, ki sta bili pridobljeni v zakonitem postopku, ni predstavljalo izvedbe nedopustno pridobljenega dokaza, ker ni pomenilo posega v njuno pravico do zasebnosti in tudi ni poseglo v njune temeljne človekove pravice. Pravdno sodišče takšne izjave lahko vpogleda, čeprav morajo biti izločene iz kazenskega spisa na podlagi določila 83. člena ZKP, saj takšne prepovedi v pravdnem postopku ni.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060041
OZ člen 131.
povzročitev škode – vzročna zveza – retrospektivna analiza vzročnosti – posojilna pogodba – zastavitev nepremičnine – prikrivanje obremenjenosti nepremičnine pri poznejši zastavi – overitev pri notarju – overitev dveh izvodov originala iste kupoprodajne pogodbe pod isto številko
Pri retrospektivni analizi vzročnosti vzročna zveza med ravnanjem in škodo obstaja, če analiza pokaže, da se škodni dogodek ne bi zgodil ob predpostavki, da druge okoliščine škodnega dogodka ostanejo nespremenjene, razen okoliščine, da odgovorna oseba ni storila konkretnega dejanja, katerega vzročno povezanost s škodnim dogodkom presojamo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058333
ZOR člen 154, 210. OZ člen 131, 190. ZPP člen 190, 212, 215, 319, 319/3, 359.
neupravičena obogatitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporaba solastne stvari – nepoštenost pridobitelja – povzročitev škode – podlage za odgovornost – prikrajšanje – obseg prikrajšanja – korist – izključni lastnik
Če je prikrajšani tudi izključni lastnik stvari (do celote), njegovo prikrajšanje vrednostno ustreza koristi, ki jo ima na drugi strani uporabitelj (povečanje oziroma zmanjšanje premoženja za samo stvar in za njeno uporabo, prihranek izdatkov oziroma odsotnost prejemkov v višini najemnine), zato mu ga ni treba podrobneje pojasnjevati. Zaradi narave in posledic režima lastninske pravice več oseb na nerazdeljeni stvari je položaj nekoliko drugačen, ko stvar uporablja eden od njenih solastnikov. Korist, ki jo ima od te uporabe, namreč ne povzroči nujno (enakega) prikrajšanja drugih solastnikov, zato ga mora(jo) prikrajšani glede na okoliščine primera konkretneje zatrjevati in izkazati.