neupravičena pridobitev – splošno pravilo – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – prikrajšanje – obogatitev – vzročna zveza
Uporaba tuje stvari v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ predvideva izpolnitev vseh splošnih predpostavk neupravičene pridobitve, torej tudi obstoj vzročne zveze med prikrajšanjem in obogatitvijo
upravičeni tožilec - pojem oškodovanca - prevzem pregona
Oškodovanec kot tožilec lahko v primeru, ko okrožni državni tožilec odstopi od pregona, sam nadaljuje kazenski pregon. Vendar pa lahko tudi državni tožilec ponovno prevzame pregon nazaj od oškodovanca kot tožilca, a samo pod pogojem, če je bil le-ta upravičeni tožilec.
spor majhne vrednosti – upravnik – najem agregata – odškodninska odgovornost – prekoračitev pooblastil upravnika
Iz vseh navedenih dejstev nesporno izhaja protipravnost ravnanja tožene stranke kot upravnika, ker je sklenil s tožečo stranko kot zastopnik lastnikov najemno pogodbo za obdobje, ki je presegalo obdobje najema, s katerim so lastniki še soglašali. Ker odobritve za daljši čas od lastnikov ni pridobila, je s tem prekoračila pooblastila za sklenitev najemne pogodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060541
OZ člen 131, 131/1, 890, 892, 893. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o organiziranju potovanja – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – obveznost iz pogodbe – skrbnost organizatorja – obrazloženost sodbe
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je organizator potovanja izbral ustrezen hotel glede na obveznost iz sklenjene pogodbe, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožnici nastala, ker se je spotaknila ob na tla postavljen potovalni kovček in padla.
pravdni stroški - stroškovna odločitev – obrazložitev odločitve o stroških
Zgolj sklicevanje na obrazložene stroškovnike in predpise pomeni razumno obrazložitev samo takrat, kadar med pravdnimi strankami ne more biti sporno, katera pravdna dejanja so bila opravljena in še to pod pogojem, da se vrednost spora med postopkom ni spremenila ter če je iz stroškovnika samega razvidno, da se je sodišče prve stopnje z njim resno ukvarjalo.
lastninska pravica - način pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - domneva dobre vere - zaščita pred vznemirjanjem - mejni spor
Pri varstvu lastninske pravice pravdno sodišče mejo med zemljiščema le ugotavlja in ne ureja in zato ne more uporabiti kriterija zadnje mirne posesti, kot tudi ne pravične ocene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporna meja, zato je kot predhodno vprašanje ugotavljalo potek meje na podlagi močnejše pravice.
obnova postopka – izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le zoper s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Pravnomočnost sodne odločbe je torej procesna predpostavka za uveljavljanje obnove postopka. V kolikor se tožena stranka v predlogu in v pritožbi sklicuje na nepravilnost vročanja zamudne sodbe toženi stranki, bi bila že iz samih navedb tožene stranke podana pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je predlog zavrglo.
V kolikor pa je trditve pritožnika v predlogu za obnovo postopka in v pritožbi razumeti kot sklicevanje na nepravilnosti pri vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, pa je materialnopravno zmotno izhodišče pritožnika, da bi moral teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele od 24. 09. 2009, ko naj bi tožena stranka izvedela za obstoj zamudne sodbe in ne že od 08. 04. 2008, ko naj bi nastopila pravnomočnost zamudne sodbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061841
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZOR člen 103, 103/1.
sale-lease back prodaja - izbris vknjižbe hipoteke – dobrovernost pridobitelja – dvojna prodaja – dvakratna prodaja iste stvari
Po ustaljenem stališču sodne prakse predstavlja dvojno razpolaganje z nepremičnino nemoralen posel, kar lahko utemeljuje ničnost. Ključni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka (ničnosti zavezovalnega pravnega posla in izbris vknjižbe hipoteke) je nedobrovernost sopogodbenika, v korist katerega je bilo uvedeno drugo razpolaganje. Ista okoliščina (nedobrovernost pridobitelja) je ključna tudi za utemeljenost zahtevka za izbris po 243. členu ZZK-1, kajti v skladu s 3. odstavkom 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam.
Po določilu 2. odst. 245. člena ZPP se izvedenci določijo predvsem med sodnimi izvedenci za določeno vrsto izvedenskega dela. To pomeni, da postavitev izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne pomeni kršitve določil ZPP.
Drži pritožbena navedba, da je stroškovna odločitev pomanjkljivo obrazložena. Taka obrazložitev ob konkretizirani pritožbi praviloma terja razveljavitev tega dela sodbe, ker pa tožena stranka ve, katera pravdna dejanja so bila opravljena, bi morala za uspeh v pravdi tožena stranka konkretno utemeljiti, zakaj so bili s stroški odmerjeni v previsokem znesku oziroma do katere višine stroškov bi bila tožeča stranka upravičena.
ZPP člen 123, 124, 224, 224/1, 224/4. ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1, 138/2.
zapisnik o glavni obravnavi – dedna izjava – odpoved dediščini – sprejem dediščine – nepreklicnost dedne izjave – nepreklicnost izjave o sprejemu dednega deleža – sprememba dedne izjave v pritožbenem postopku
Pritožnica ni uspela izpodbiti vsebine zapisnika, iz katerega izhaja, da je sprejela dedni delež. Ker so dedne izjave nepreklicne, pa sprememba dedne izjave v pritožbi na pravilnost sklepa o dedovanju ne vpliva.
nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - stroški postopka – skupni stroški
Po 139. členu ZNP skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma sorazmerno z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Po ustaljeni sodni praksi med skupne stroške postopka spadajo stroški, ki nastanejo z izvedencem in stroški sodnih taks.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060524
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619.
pravila o dokaznem bremenu – materialno pravo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – spor majhne vrednosti
Kljub temu, da gre za spor majhne vrednosti, nepravilno uporabljeno materialno pravo (pravila o dokaznem bremenu) terja razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je v posledici tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 55, 55/1, 55/1-2. ZDavP-2 člen 126, 126/5, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. OZ člen 343.
seznam izvršilnih naslovov – prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – zastaranje davčnih obveznosti – poplačilo zastarane terjatve iz zastavljene stvari
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zakonskih zamudnih obresti od obligacijskih terjatev (kjer gre za civilnopravna razmerja oziroma za razmerja, pri katerih so udeleženci v položaju prirejenosti in ne podrejenosti in nadrejenosti), da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice.
Smiselna uporaba določb OZ glede poplačila zastarane terjatve iz zastavljene stvari ni mogoča.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
odškodninska odgovornost države - plačilo odškodnine – kršitev načela enakosti pred zakonom – položaj zapornikov – delo zapornika med prestajanjem kazni
Načelo enakosti pred zakonom pomeni, da se morajo enako obravnavati enaki primeri, pri čemer je nedopustno razlikovanje glede zagotavljanja človekovih pravic in svoboščin po narodnosti, rasi, spolu, jeziku, veri, političnemu ali drugemu prepričanju, gmotnemu stanju, rojstvu, izobrazbi, družbenemu položaju ali drugi osebni okoliščini. To pa pomeni, da tudi med zaporniki ne sme biti diskriminacije glede na poprej navedene posebne okoliščine, dopustno pa je njihovo neenako obravnavanje glede na ostale delavce, ki delo opravljajo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in v zvezi s pravicami, ki izvirajo iz te pogodbe. To velja tako glede plačila za opravljeno delo, katerega višino za zapornike ureja 54. člena ZIKS-1, kot tudi za zagotovitev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za zagotavljanje le-tega po spremembi ZPIZ, na katerega se v tem delu ZIKS-1 sklicuje, ni več pravne podlage.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060559
SPZ člen 116, 116/1, 119. ZPP člen 80, 286b, 339, 339/2, 339/2-11, 450, 452.
rezervni sklad – dolžnost plačevanja v rezervni sklad – vpis v zemljiško knjigo – višina prispevka v rezervni sklad – zastopanje etažnih lastnikov – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev – spor majhne vrednosti
Toženec je z nakupom stanovanja nase prevzel vse obveznosti, ki jih imajo etažni lastniki. Obveznosti plačevanja v rezervni sklad se ne more razbremeniti zgolj zato, ker v zemljiški knjigi (še) ni vpisan kot lastnik stanovanja.
Omejitev števila pripravljalnih vlog v sporih majhne vrednosti (452. čl. ZPP) stranki ne preprečuje, da sodišča ne bi (pravočasno) opozorila na procesne pomanjkljivosti (glede zastopanja nasprotne stranke).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 439, 439/1, 439/1-3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbris subjekta – neznan poslovni naslov – izbrisni razlog
ZFPPIPP je za gospodarske subjekte predpisal poslovanje na poslovnem naslovu, saj je ZFPPIPP-A, ki je pričel veljati dne 13. 06. 2009, v 2. točki 1. odst. 427. člena predvidel kot poseben izbrisni razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, če ne posluje na poslovnem naslovu vpisanem v sodnem registru.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – domneva vzročnosti – posebni primeri odgovornosti – odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij
Ne glede na to, ali gre za športno prireditev, kot je štelo sodišče prve stopnje, ali za športno manifestacijo, kot trdijo pritožniki, za uporabo določbe 156. člena OZ ni podlage. Izhajajoč iz smisla pravila 156. člena OZ, je oškodovanec upravičen do povračila za škodo, ki jo je pretrpel v zvezi z dejanji, ki so bila uperjena zoper državo, njen sistem ali v njeno podporo, in ne proti oškodovancem osebno. V obravnavanem primeru pa je bilo po trditveni podlagi tožbe (šlo je za napad s strani huliganov, ker so tožniki hrvaški državljani), škodno dejanje uperjeno proti tožnikom.
Pravni pouk ni vseboval opozorila o tem, da mora biti pritožba podpisana. Za pritožnico (ki nima pooblaščenca) zato napačen pravni pouk ne more imeti posledic iz 336. člena ZPP.
Dokazni sklep je dovolj obrazložen, v njem je sodišče prve stopnje podrobno navedlo, katere dokaze je izvedlo v prvem in katere v ponovljenem postopku, prav tako pa je navedlo tudi katerega dokaza ni izvedlo (ponovnega zaslišanja priče K.), kot tudi iz katerega razloga tega ni storilo (ker je priča umrla). Kljub temu, da je dokazna ocena izpovedi nekaterih prič nekoliko skopa, pa je iz celotnega konteksta obrazložitve ter posameznih zaključkov prvostopnega sodišča vendarle razvidno, zakaj je prvostopno sodišče izpovedbam določenih prič sledilo, drugim pa ne.