ZFPPIPP člen 430, 430/1, 430/2. ZSReg člen 43, 43/1.
neznani poslovni naslov – vročanje sodnih pošiljk – objava na portalu AJPES – pravnomočnost sklepa o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga – izbris iz sodnega registra brez likvidacije
Ker je bil sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga z dne 07. 12. 2009 objavljen na spletnih straneh AJPES dne 07. 12. 2009, je veljala skladno z 2. odstavkom 430. člena ZFPPIPP vročitev družbi za opravljeno po preteku 8 dni od objave tega sklepa. Ker družba v pritožbenem roku nadaljnjih 8 dni ni vložila pritožbe zoper sklep o ugotovitvi izbrisnega razloga, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega registrskega sodišča, da je sklep o ugotovitvi obstoja izbrisnega razloga postal pravnomočen.
Pripravljalna vloga tožeče stranke je v tem delu nerazumljiva, saj najprej vztraja kot dotlej in predlaga, da se tožbenemu zahtevku (ki je bil dajatven po izvršilnem predlogu) v celoti ugodi, v nadaljevanju pa predlaga, naj sodišče s sodbo ugotovi obstoj vtoževane terjatve. Tako vlogo v njenem nerazumljivem delu, glede na to, da jo je vložila odvetnica, bi moralo prvostopenjsko sodišče zavreči.
Ker sodišče prve stopnje o spremenjeni tožbi ni odločilo s sklepom, iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo z dne 22. 11. 2005, s katero je tožeča stranka uveljavljala dajatveni tožbeni zahtevek, se pokaže, da so razlogi izpodbijanega sklepa v nasprotju z njegovim izrekom.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 156, 156/1, 156/2. OZ člen 346, 346/3. URS člen 125.
avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – tarifa – sprememba tarife – sporazum – enostranski akt
Ker je 4. odstavek 26. člena ZASP-B dal tarifi v Pravilniku iz leta 1998 moč skupnega sporazuma, ki so ga med sabo sklenili tožeča stranka kot kolektivna organizacija in reprezentativni predstavniki uporabnikov, tožeča stranka te lahko od takrat dalje zaračunava izključno v višini tarife v Pravilniku iz leta 1998. Višina te tarife se lahko spremeni le s spremembo skupnega sporazuma v soglasju obeh strank. Ker je Pravilnik iz leta 2006, ki je bil sprejet in objavljen v času veljavnosti ZASP-B, torej še pred objavo ZASP-D, enostranski akt tožeče stranke kot ene pogodbene stranke, na veljavnost ali spremembo skupnega sporazuma ni mogel vplivati.
Z neodplačnim prenosom se je premoženje dolžnika zmanjšalo, saj zanj ni prejel nobenega nadomestila. Ker zaradi tega dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnika, je s tem oškodovanje v smislu 2. odstavka 255. člena OZ izkazano. Ali bo upnik zaradi hipoteke, ki sedaj obstaja na sporni nepremičnini, tudi dejansko poplačan, ni pravno relevantno za ugotovitev škode v smislu 2. odstavka 255. člena OZ.
nasprotna tožba - sodna taksa - vrednost spornega predmeta
Tožnik vrednosti spornega predmeta ni navedel, kar pomeni, da je po določbi 45. člena ZPP treba postopati po 108. členu ZPP in tožečo stranko pozvati, da sporoči, na koliko ocenjuje vrednost spornega predmeta. Tožeča stranka je sicer tožbo vložila po odvetniku, kar bi po drugem odstavku 108. člena pomenilo, da je nepopolno tožbo treba zavreči, vendar se povedano neposredno nanaša na pravdni postopek, na postopek za plačilo sodne takse pa ob smiselni uporabi ZPP ne, saj bi uporaba drugega odstavka 108. člena ZPP sicer pomenila, da sodne takse (ki se plača tudi v primeru, da je tožba zavržena) sploh ni mogoče odmeriti. Za potrebe postopka odmere sodne takse bi sodišče zato moralo tožečo stranko pozvati, da sporoči, na koliko ocenjuje vrednost spornega predmeta in šele na tej podlagi odmeriti sodno takso.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti- vzročna zveza - oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja
Ker je izvedenec dopustil možnost, da je obdolženec vozil skozi križišče 10 km/h in je torej v tem primeru zapeljal v križišče pred oškodovancem, obenem pa je tudi dokazano, da je oškodovanec hudo kršil svoje dolžnostno ravnanje s prehitro vožnjo in prehitevanjem stoječih oziroma ustavljajočih se vozil in je bilo torej njegovo ravnanje nepredvidljivo, to pomeni, da obdolženec ni imel objektivne možnosti, da po principu defenzivne vožnje z izpolnitvijo svojega dolžnostnega ravnanja sanira oškodovančevo kršitev. Torej je ravno oškodovančeva kršitev dolžnostnega ravnanja vzrok nezgodi, ki izključuje kazenskopravni pomen vzročnega prispevka obdolženca.
prednostne delnice – kumulativne delnice – participativne delnice – premoženjske pravice – udeležba na dobičku
ZGD-1 ne določa vseh možnih načinov/kombinacij, na katere se prednost prednostnih delnic nanaša, ampak to prepušča avtonomiji družbe, ki prednosti določi v statutu. Vsebino in pomen prednosti, ki jih zagotavljajo prednostne delnice, je namreč potrebno razumeti širše, onkraj okvirjev višine dividende, ter pri tem izhajati iz narave, pomena prednostne delnice. Prednostnim participativnim delničarjem tako res pripadajo take premoženjske pravice, kot gredo navadnim delničarjem, poleg teh pa še dodatne pravice, kar pa ni mogoče razumeti tako, da jim gredo pravice tudi v enakem obsegu.
sklep o dedovanju – obseg premoženja – terjatev zaradi stroškov denacionalizacijskega postopka – terjatev zapuščine
Stroški, ki so nastali dediču zaradi denacionalizacijskega postopka, predstavljajo terjatev same zapuščine, ne pa terjatev zapustnika, saj gre za stroške, ki so nastali po zapustnikovi smrti. Glede povračila tovrstnih terjatev ZD ne predvideva odločanja v zapuščinskem postopku (z izjemo možnosti sklenitve dednega dogovora ob soglasju vseh dedičev), prav tako pa tudi ne gre za spor o dejstvih med dediči, ki bi narekovala prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo v smislu 210. oziroma 212. člena ZD. Če med dediči ni soglasja o tem, da bi priglašeno terjatev priznali, bo moral prizadeti dedič doseči izdajo odločbe v pravdi.
obnova postopka – izredno pravno sredstvo - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljavljati le zoper s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. Pravnomočnost sodne odločbe je torej procesna predpostavka za uveljavljanje obnove postopka. V kolikor se tožena stranka v predlogu in v pritožbi sklicuje na nepravilnost vročanja zamudne sodbe toženi stranki, bi bila že iz samih navedb tožene stranke podana pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča, ko je predlog zavrglo.
V kolikor pa je trditve pritožnika v predlogu za obnovo postopka in v pritožbi razumeti kot sklicevanje na nepravilnosti pri vročitvi tožbe v odgovor toženi stranki, pa je materialnopravno zmotno izhodišče pritožnika, da bi moral teči rok za vložitev predloga za obnovo postopka šele od 24. 09. 2009, ko naj bi tožena stranka izvedela za obstoj zamudne sodbe in ne že od 08. 04. 2008, ko naj bi nastopila pravnomočnost zamudne sodbe.
pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve
Dovoljenje za izgradnjo provizorične garaže ne omogoča graditelju, da bi pridobil lastninsko pravico na nepremičnini, kjer stoji provizorična garaža, po pravilih gradnje na tujem zemljišču po določbah ODZ ali ZTLR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060524
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 619.
pravila o dokaznem bremenu – materialno pravo – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – spor majhne vrednosti
Kljub temu, da gre za spor majhne vrednosti, nepravilno uporabljeno materialno pravo (pravila o dokaznem bremenu) terja razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je v posledici tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
potek glavne obravnave – izostanek tožene stranke z naroka – zamudna sodba – odločba ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonske določbe – poseg v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke
Ker podlage za izdajo zamudne sodbe, ki je posledica izostanka tožene stranke z naroka, po odločitvi Ustavnega sodišča ni, je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0061841
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZOR člen 103, 103/1.
sale-lease back prodaja - izbris vknjižbe hipoteke – dobrovernost pridobitelja – dvojna prodaja – dvakratna prodaja iste stvari
Po ustaljenem stališču sodne prakse predstavlja dvojno razpolaganje z nepremičnino nemoralen posel, kar lahko utemeljuje ničnost. Ključni pogoj za utemeljenost tožbenega zahtevka (ničnosti zavezovalnega pravnega posla in izbris vknjižbe hipoteke) je nedobrovernost sopogodbenika, v korist katerega je bilo uvedeno drugo razpolaganje. Ista okoliščina (nedobrovernost pridobitelja) je ključna tudi za utemeljenost zahtevka za izbris po 243. členu ZZK-1, kajti v skladu s 3. odstavkom 244. člena ZZK-1 zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe ni dovoljen proti dobrovernim osebam.
ZKZ omejuje lastnikovo razpolagalno pravico na kmetijskem zemljišču in izključuje možnost, da bi lastnik kmetijskega zemljišča kupca sam izbral. Prodajalec ima možnost izbire le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice. Zato je zmotno pritožbeno stališče toženke, da je bila bistvena sestavina njene ponudbe znani kupec F. T.. Ker ta kupec ni predkupni upravičenec po 23. členu ZKZ, navedba toženke v dani ponudbi (kupec je znan) ni pravno upoštevna. Ni se namreč mogoče strinjati s stališčem toženke, da je treba ponudbo toženke za prodajo kmetijskega zemljišča obravnavati kot vabilo k dajanju ponudb v smislu 3. odstavka 22. člena OZ. Ker pa je z ZKZ predpisano, da mora sklenjeno pogodbo upravna enota odobriti, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s sprejemom ponudbe, kot to določa 1. odstavek 21. člena OZ, pač pa je s sprejemom ponudbe s strani tožnika, za prodajalko nastala obveznost, da z njim sklene prodajno pogodbo pod pogoji s ponudbe.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK0004556
Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 3.
mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - Bruseljska uredba IIa - stalno prebivališče - običajno prebivališče - razveza zakonske zveze
Izhodišče za presojo pristojnosti v tej zadevi predstavlja določba 3. člena Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. november 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (Bruseljska uredba IIa).
promet s kmetijskimi zemljišči- tožba na sklenitev pravnega posla- rok za vložitev tožbe – rok za vložitev odobritve pravnega posla
Tožba z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ, ampak se lahko vloži v zastaralnem roku.
špedicija - vrsta mandatne pogodbe - obligacija prizadevanja – odgovornost za carinski dolg
Predmetno poslovno razmerje predstavlja špedijcijsko pogodbo. Po materialnem pravu špedicijska pogodba predstavlja specialno vrsto mandatne pogodbe, storitve po teh pogodbah pa predstavljajo obligacijo prizadevanja. Zato izvajalcu te storitve gre plačilo za njegovo prizadevanje, hkrati pa mu mora naročnik storitve povrniti stroške, ki jih imel v zvezi z opravo posla zanj (plačilo carinskega dolga).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060541
OZ člen 131, 131/1, 890, 892, 893. ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
pogodba o organiziranju potovanja – odškodninska odgovornost organizatorja potovanja – obveznost iz pogodbe – skrbnost organizatorja – obrazloženost sodbe
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je organizator potovanja izbral ustrezen hotel glede na obveznost iz sklenjene pogodbe, ni odškodninsko odgovoren za škodo, ki je tožnici nastala, ker se je spotaknila ob na tla postavljen potovalni kovček in padla.
razžalitev dobrega imena in časti – pojem razžalitve – razžalitev – kritika - protipravnost ravnanja
Izrazi, kot so nemoralen, sebičen, nepošten in dvoličen, sicer predstavljajo negativne osebne lastnosti, vendar njihova intenzivnost ni takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Tudi očitki tožniku, da je (kot predsednik kluba) opeharil klub, lagal skupščini in odtujeval opremo kluba, predstavljajo le kritiko glede njegovega vodenja kluba, ki ji ni mogoče pripisati žaljivega pomena. Pri tem je treba upoštevati tudi, da gre zgolj za osebno komunikacijo med pravdnima strankama, ki ni bila objavljena v medijih.