zamudna sodba - odpovedni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - stroški postopka - ZOdvT
Delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pa čeprav le v delu o trajanju odpovednega roka, neposredno pri sodišču v 30 dneh od vročitve odpovedi. Takšna tožba ni preuranjena.
sklep o popravi – kaznivo dejanje spolnega napada na otroka - nadaljevano kaznivo dejanje – sestava sodišča – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina – zapisnik o posvetovanju in glasovanju – odmera kazni – olajševalne okoliščine – obteževalne okoliščine
Sodišče prve stopnje bo zato, ker uvod drugopisa sodbe ni skladen z zapisnikom o tajnem posvetovanju o glasovanju, torej ker se glede sestave senata ne ujema z izvirnikom sodbe, njen drugopis po uradni dolžnosti popravilo tako, da bo skladno z določilom prvega odstavka 365. člena ZKP izdalo sklep o popravi, kjer bo to pomanjkljivost v uvodu drugopisa sodbe odpravilo z navedbo vseh članic senata. Uvod pa bo popravilo tudi v napačni navedbi, da je bila glavna obravnava v obravnavani zadevi javna, kot je pomotoma zapisano, saj ne odraža sicer pravilne odločitve sodišča, da javnost z glavne obravnave izključi.
ZVO člen 26, 26/1, 26/1-5. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-5.
krivdna odškodninska odgovornost - čiščenje javne površine – status nepremičnine – občinske gospodarske javne službe
Če je pot, na kateri je tožnica padla, javna površina, sodi urejanje in čiščenje te poti skladno s 5. točko 1. odstavka 149. člena sedaj in v času škodnega dogodka veljavnega ZVO-1 med obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ki jih je dolžna občina zagotoviti skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059518
OZ člen 34, 39, 39/1. ZD člen 60, 60/3, 63. ZPP člen 351, 351/1.
lastnoročna oporoka – predmet oporoke – ničnost oporoke – ponovljen postopek – splošna pravnoposlovna ureditev
Če ZD ne predpisuje specialne ureditve, se tudi za oporoko, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila OZ. Splošna pravnoposlovna ureditev velja zlasti za pogoje možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnimi podlagi oporočnega razpolaganja.
„Nov postopek“ ne pomeni, da je potrebno ponovno razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, da imajo stranke možnost ponovnega navajanja novih dejstev in dokazov ali celo, da morajo ponovno vložiti vse pisne vloge.
prometna nezgoda – protipravnost – dokazno breme – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Protipravnost škodnega ravnanja mora dokazati oškodovanec in ne povzročitelj.
varstvo lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – služnostna pravica – prenehanje vznemirjanja – uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice
Poseg v lastninsko pravico je nedopusten v primerih, ko izvršitelj posega nima ustreznega pravnega naslova za svoje ravnanje. Prenehanje takšnega pravnega naslova (pravice stvarne služnosti) iz razlogov, ki jih določa 223. člen SPZ, je treba uveljavljati s tožbo in ne zgolj z ugovorom.
V sodnem postopku delitve solastnine prodajno ceno solastne stvari (kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom) določi sodišče s pomočjo ustreznega izvedenca.
ZPP člen 182, 182/2, 300, 444. ZPP-D člen 130, 130/5.
kumulacija zahtevkov - postopek v sporih majhne vrednosti - razdružitev postopka
V tožbi je tožeča stranka kumulirala dva zahtevka – zahtevek za ugotovitev obstoja stvarne služnosti in odškodninski zahtevek v višini 1.139,21 €. Ker je odškodninski zahtevek nižji od 2.000- €, ga je od uveljavitve ZPP-D dalje treba obravnavati po pravilih postopka v sporu majhne vrednosti. Zahtevek za ugotovitev stvarne pravice se ne more obravnavati po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti. Od 1.10.2008 (od uveljavitve ZPP-D) dalje je torej za odločanje o ugotovitvenem zahtevku in o odškodninskem zahtevku predpisana različna vrsta postopka. Ker kumulacija zahtevkov, za obravnavanje katerih je predpisana različna vrsta postopka, ni dopustna, je potrebno zahtevka razdružiti in pri obravnavi vsakega od njiju uporabiti različno vrsto postopka.
ZOR, členi 17, 103, 141, 141/1. ZPP člen 286, 286/4, 286/5. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne republike Nemčije o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije.
Meddržavni sporazum, sklenjen med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o finančni pomoči za ustvarjanje eksistence in poklicnem vključevanju kvalificiranih delavcev Republike Slovenije, ne predstavlja pravne podlage za presojo, ali so v posojilni pogodbi dogovorjene obresti nične, ker za 50 % presegajo obresti, dogovorjene v sporazumu.
Za presojo neveljavnosti pogodbe zaradi zatrjevanega oderuštva morata biti kumulativno izkazana subjektivni in objektivni element.
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060010
ZD člen 32. ZZZDR člen 124. ZPP člen 12, 285.
obseg zapuščine – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – skrb za roditelja - načelo pomoči prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
S skrbjo za očeta je pritožnik izpolnjeval zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja, ki je materialnopravno ni mogoče opredeliti kot institut izločitve v korist potomcev po 32. členu ZD, saj se lastninska pravica s prirastjo lahko pridobi le vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
Pomoč sodišča v okviru njegove razjasnjevalne dolžnosti (kot tudi v okviru materialno procesnega vodstva) ne sme iti tako daleč, da bi sodnik stranki pomagal uveljavljati določen institut materialnega prava, saj mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in vse stranke postopka obravnati enakopravno.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – nerazumljiv in protisloven izrek – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Preizkus zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP poteka tako, da se pritožbeno sodišče najprej vpraša, ali je sodbo mogoče preizkusiti, če odmislimo vse, kar so stranke navedle in predlagale med postopkom, izhajajoč iz pravne kvalifikacije sodišča prve stopnje. Če je odgovor negativen, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
Tožničina uporaba solastne nepremičnine ustreza souporabi nepremičnine v skladu s polovičnim solastninskim deležem. Tožnici ni uspelo dokazati, da bi bila zaradi uporabe solastne nepremičnine po toženi stranki sama kaj prikrajšana pri uporabi te iste nepremičnine glede na velikost svojega solastninškega deleža. Ni torej dokazala prikrajšanja, še zlasti ne v povezavi s koristjo, ki naj bi jo z uporabo stvari preko polovičnega deleža imela tožena stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060537
ZOR člen 507, 645, 645/2. OZ člen 487, 663, 663/2.
gradbena pogodba – uveljavljanje garancije – rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - pravočasnost uveljavljanja zahtevka iz naslova garancije – prekluzivni rok – jamčevalni in garancijski zahtevki
Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejavnost, ki jo je opravljala tožnica, to je nadzor nad pregledovanjem vozil na mejnem prehodu, ko je morala splezati približno en meter visoko ter pregledati notranjost praznega tovornjaka v mirujočem stanju, ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je pri sestopu s tovornjaka s prstanom na levem prstancu zataknila ob kovino na vrhu priklopnika ter si poškodovala prst, ker ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev – lestve in zaščitnih rokavic.
sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni - akcept – odgovor na ponudbo – dodatni predlogi v odgovoru na ponudbo – nasprotni predlog – izjava o sprejemu ponudbe – druga ponudba
Prejemniki ponudbe so v odgovoru na ponudbo (akceptu) poleg izjave, da ponudbo sprejmejo, postavili dodatne predloge: da se pred sklenitvijo pogodbe vzpostavi stanje vrat pred poškodovanjem vrat, da se pogodba namesto z naslovnikom sklene z drugo osebo, da je predmet pogodbe druga garaža. Ti akcepti vsebujejo nasprotni predlog, zato kljub izjavi o prejemu ponudbe pomenijo drugo ponudbo in niso nastopile pravne posledice, ki jih za primer akcepta predvideva ZOR.
motenje posesti – prekoračitev zahtevka – posest na stanovanju – posest uporabe električne energije – posestno varstvo uporabe električne energije – električna energija – ugotovitveni zahtevek v sporih zaradi motenja posesti
Tožnica sicer res izrecno ni zahtevala varstva posesti stanovanja, ampak varstvo posesti uporabe električne energije v stanovanju, s čimer pa je zahtevala nemoteno uporabo stanovanja, v katerem je na voljo električna energija. Njeno zatrjevanje posesti uporabe električne energije v stanovanju je glede na celoto njenih navedb in glede na ugotovitve izpodbijanega sklepa treba razumeti kot zatrjevanje posesti na stanovanju.