Delno plačana odškodnina se valorizira tudi po 28.6.2003, ko je začel veljati ZPOMZO-1.
Če tožeča stranka med postopkom umakne del tožbenega zahtevka, ker je tožena stranka že po vložitvi tožbe plačala nesporni del svoje obveznosti, je sodišče pri odločanju o stroških tudi ta del zahtevka dolžno upoštevati kot del, s katerim je stranka uspela.
obstoj delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Spor o obstoju delovnega razmerja po prenehanju dela po vsebini spada med spore o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi na drug način. Zato bi moral tožnik po 3. odstavku 204. člena ZDR sodno varstvo uveljaviti v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice, to je, ko je pri toženi stranki prenehal z delom.
posojilna pogodba – prenovitev pogodbenega razmerja – novacija - obveznost vrniti posojilo - pogodbene obresti – zapadlost denarne obveznosti – tek zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum
Pogodbene obresti so tiste, za katere se dogovorita upnik in dolžnik in ki tečejo od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti. Od zapadlosti dalje pa tečejo zamudne obresti kot civilna sankcija za zamudo.
Dedni dogovor ima po prevladujočem stališču sodne prakse značaj sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s tožbo na razveljavitev sodne poravnave in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Dedič, ki je dal dedno izjavo (ki je nepreklicna), lahko zahteva njeno razveljavitev le s tožbo v pravdnem postopku in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.
Sicer je pri kaznivem dejanju razžalitve ugotavljanje okoliščine, ali so bile besede, ki so predmet zasebne tožbe, zapisane ali izrečene z namenom zaničevanja, predmet dokaznega postopka, vendar le, če so te objektivno žaljive.
ZFPPIPP člen 270, 493, 493/3. OZ člen 255, 255/1, 315, 315/1, 421, 421/2. ZPPSL člen 125.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja po določbah OZ – pobotanje - pobot z odstopljeno terjatvijo
Različna pravna narava in namen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj po določbah ZPPSL in OZ nedvomno lahko privede do medsebojnega konflikta. Ureditev izpodbijanja v stečaju je sicer res specialnejša, kar vodi do zaključka, da se mora v primeru, ko je določeno pravno dejanje izpodbijano v stečaju in zunaj stečaja, izpodbijanje zunaj stečaja umakniti izpodbijanju v stečaju. Ni pa videti razloga, da bi upniku v primeru, ko izpodbojna tožba po določbah stečajnega zakona v roku ni bila vložena, odrekli pravico do vložitve izpodbojne tožbe po določbah OZ.
Pobotanje je oblika prenehanja obveznosti, kjer prenehata dve ali več obveznosti v medsebojnem razmerju med dvema strankama iz različnih pravnih naslovov. Z institutom pobotanja se med drugim zagotavlja načelo enakopravnosti strank v obligacijskih razmerjih, ker se med njima porazdeli riziko neplačil. S pobotanjem se prepreči, da ena stranka izpolni, sama pa zaradi neplačevitosti druge stranke ne prejme dolgovane izpolnitve.
Dolžnik odstopljene terjatve lahko uveljavlja v pobot s prevzemnikom terjatve vse tiste svoje terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal z odstopnikom.
ZPP člen 116, 120, 191, 191/2, 192. ZJG člen 30, 30/3. ZOR člen 170.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pasivna legitimacija - odškodninska odgovornost – odgovornost za delavce – odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec tretjim osebam – odgovornost za škodo, povzročeno z javnim glasilom
Zgrešena pasivna legitimacija ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Za škodo, povzročeno z javnim glasilom, odgovarjata odgovorni urednik javnega glasila in njen izdajatelj.
SZ-1 člen 87, 88, 89, 90, 95. OZ člen 17, 17/2, 86, 615.
neprofitno najemno stanovanje – oddaja neprofitnega najemnega stanovanja – najemna pogodba – trajanje najemne pogodbe – podaljšanje najema za določen čas – ničnost najemne pogodbe – kogentna zakonska določila – javni razpis - javni interes – obvezna vsebina pogodbe
Najemna pogodba brez določila, ki opredeljuje trajanje najema v nasprotju z zakonom, ne more veljati, saj gre za bistveni element pogodbe, prav tako pa tega določila ni mogoče nadomestiti z zakonsko opredelitvijo trajanja najema v smislu 17. člena OZ.
Pri sklepanju najemne pogodbe je bil kršen tudi 87. člen SZ-1, ki se nanaša na izbiro upravičenca do sklenitve najemne pogodbe za neprofitno stanovanje na podlagi izvedenega javnega razpisa. 87. člen pa ni predpisan le v interesu konkretne pogodbene stranke, ampak v interesu vseh potencialnih upravičencev za sklenitev najemne pogodbe za neprofitno stanovanje. S tem, ko bi dopustili, da pogodbeno določilo o trajanju najemne pogodbe za določen čas nadomesti zakonsko določilo o trajanju najemne pogodbe po 90. členu SZ-1, bi obšli kogentno določilo 87. člena SZ-1, kar pa ni dopustno.
prometna nezgoda – protipravnost – dokazno breme – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Protipravnost škodnega ravnanja mora dokazati oškodovanec in ne povzročitelj.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060010
ZD člen 32. ZZZDR člen 124. ZPP člen 12, 285.
obseg zapuščine – izločitev iz zapustnikovega premoženja – izločitev v korist potomcev – skrb za roditelja - načelo pomoči prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo
S skrbjo za očeta je pritožnik izpolnjeval zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja, ki je materialnopravno ni mogoče opredeliti kot institut izločitve v korist potomcev po 32. členu ZD, saj se lastninska pravica s prirastjo lahko pridobi le vlaganjem v premoženje, na katerem se ustvarja prirast in ne z izdatki, ki so vezani na osebo, četudi je ta lastnik premoženja.
Pomoč sodišča v okviru njegove razjasnjevalne dolžnosti (kot tudi v okviru materialno procesnega vodstva) ne sme iti tako daleč, da bi sodnik stranki pomagal uveljavljati določen institut materialnega prava, saj mora biti pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in vse stranke postopka obravnati enakopravno.
nepremičninsko posredovanje – posredniška pogodba – pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami – plačilo za posredovanje - provizija – kdaj pridobi posrednik pravico do plačila - predpogodba
Zakon o nepremičninskem posredovanju je ob ugotovitvi v 25. členu dopuščal tudi pravico nepremičninske družbe do plačila provizije ob sklenitvi predpogodbe glede nepremičnine, pri kateri je posredovala. Po spremembi zakona pa je plačilo predvideno zgolj, ko je sklenjena pogodba, pri sklenitvi katere je nepremičninska družba posredovala. Nepremičninska družba ne more zahtevati niti delnega plačila za posredovanje pred sklenitvijo pravnega posla, za katerega posreduje. Določila ZNPosr so kogentne narave in jih agencija z drugačnimi splošnimi pogoji ne more spremeniti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina – stroški postopka ZOdvT – nagrada za narok
ZDR delodajalca ne zavezuje, da odločitve sprejema v obliki odločb, ki imajo uvod, izrek in obrazložitev, ampak skladno z uveljavljenim pogodbenim principom urejanja delovnih razmerij ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi kot enostransko izjavo volje. Iz tega razloga delodajalec tudi ni dolžan zapisati zneska odpravnine v izreku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZOdvT z razliko od prej veljavne odvetniške tarife temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. Skladno s tem načelom se prizna nagrado za postopek, ki zajema nagrado za tožbo in vse pripravljalne vloge, ter morebitna nagrada za narok, ki se nanaša na vse naroke v okviru glavne obravnave.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059518
OZ člen 34, 39, 39/1. ZD člen 60, 60/3, 63. ZPP člen 351, 351/1.
lastnoročna oporoka – predmet oporoke – ničnost oporoke – ponovljen postopek – splošna pravnoposlovna ureditev
Če ZD ne predpisuje specialne ureditve, se tudi za oporoko, ki je enostranski pravni posel, uporabljajo splošna pravila OZ. Splošna pravnoposlovna ureditev velja zlasti za pogoje možnosti, dopustnosti, določnosti in določljivosti vsebine oporoke ter dopustnimi podlagi oporočnega razpolaganja.
„Nov postopek“ ne pomeni, da je potrebno ponovno razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo, da imajo stranke možnost ponovnega navajanja novih dejstev in dokazov ali celo, da morajo ponovno vložiti vse pisne vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060537
ZOR člen 507, 645, 645/2. OZ člen 487, 663, 663/2.
gradbena pogodba – uveljavljanje garancije – rok za uveljavljanje zahtevka iz naslova garancije - pravočasnost uveljavljanja zahtevka iz naslova garancije – prekluzivni rok – jamčevalni in garancijski zahtevki
Rok za vložitev tožbe za uveljavljanje zahtevkov na podlagi garancije (tudi iz gradbene pogodbe) je prekluziven rok.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZVZD člen 5, 5/1.
odškodninska odgovornost – nesreča pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost
Dejavnost, ki jo je opravljala tožnica, to je nadzor nad pregledovanjem vozil na mejnem prehodu, ko je morala splezati približno en meter visoko ter pregledati notranjost praznega tovornjaka v mirujočem stanju, ni nevarna dejavnost, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke. Je pa podana njena krivdna odgovornost za škodo, ki jo je tožnica utrpela, ko se je pri sestopu s tovornjaka s prstanom na levem prstancu zataknila ob kovino na vrhu priklopnika ter si poškodovala prst, ker ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev – lestve in zaščitnih rokavic.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Očitek tožene stranke v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni utemeljen, saj je tožnik iz kraja svojega bivanja v Bosno in Hercegovino v času bolniške odsotnosti odpotoval na podlagi nasveta njegovega osebnega zdravnika.
ZZK-1 člen 5, 6, 10, 122, 122/2, 133, 148, 148/1, 147, 148/1-4, 189. SPZ člen 5, 10, 11.
temeljna načela zemljiške knjige – začetek učinkovanja vpisov – publicitetni učinki vpisov – načelo vrstnega reda – zemljiškoknjižni postopek – načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – začetek zemljiškoknjižnega postopka – odločanje o vpisih – stanje zemljiške knjige ob vpisu – pogoji za dovolitev vpisa – ovira za vpis – ovira za odločanje o vpisu – vrstni red vpisov – vrstni red opravljanja vpisov – zaupanje v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice
Zemljiškoknjižno načelo vrstnega reda je sestavljeno iz procesnega in iz materialnega pravila. Posledica procesnega pravila je, da glede iste nepremičnine obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v prej začetem postopku. Kasnejša odprava te ovire omogoča vpis na podlagi prejšnjega zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, saj ne gre za oviro za dovolitev vpisa, katere presoja je vezana na trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka.
vrnitev v prejšnje stanje – sodba na podlagi pripoznave – spor majhne vrednosti
Toženec ni niti zatrjeval, niti predložil nobenih dokazil, iz katerih bi izhajalo, da je bil zaradi zdravstvenega stanja nesposoben vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje v 15-dnevnem roku po nastanku zamude naroka. Okoliščini, da je bil v tem času v bolniškem staležu in že po izteku subjektivnega roka na rehabilitaciji, pri čemer ne pojasni, kje je bila izvajana, ne dokazujeta, da predloga ni mogel vložiti.
stroški postopka - delni umik predloga za izvršbo - neobrazložena vloga – nagrada odvetniku
Utesnitve predloga za izvršbo, ki ga je vložil upnik, ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo. Utesnitev izvršbe je kratek dopis sodišču, s katerim upnik sodišče obvešča, da je s strani dolžnika prejel določeno plačilo. Višina terjatve, ki se izterjuje v tem izvršilnem postopku, pa je ugotovljena s sklepom o izvršbi in ne more biti predmet vloge upnika o utesnitvi izvršbe.