Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 155, 165, 165/2, 338, 338/1, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 350/2, 353, 358, 358-5.
pravica do obveščenosti – pravica medijev do širjenja informacij - poseg v osebnostne pravice posameznika – razžalitev dobrega imena in časti - objava članka
Javnost ima ustavno pravico do obveščenosti, vendar je ta omejena z ustavno varovanimi osebnostnimi pravicami tožnika, prvotoženka pa ni pojasnila, v čem se kaže interes javnosti, da spozna okoliščine sosedskih razmerij tožnika in drugotoženca. Omejena je tudi pravica medijev do širjenja informacij, prav tako z vidika vprašanja, katere informacije javnost upravičeno pričakuje oziroma potrebuje (ali le z zanimanjem oziroma iz radovednosti) ter v kakšni meri je v konkretnih okoliščinah dopusten poseg v osebnostne pravice posameznika.
zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).
ZPP člen 87, 87/4, 117, 117/5, 118, 137, 142, 142/6.
vrnitev v prejšnje stanje – plačilo sodne takse za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse - vročanje pooblaščencu – stik s stranko
Dejstvo, da so pooblaščenci tožeče stranke zakonitemu zastopniku tožeče stranke poslali opomin za plačilo sodne takse s priporočeno pošiljko in zakoniti zastopnik tožeče stranke te pošiljke ni prevzel in tako ni vedel, da bi moral takso plačati do 06. 10. 2009, na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva, saj so pooblaščenci tožeče stranke vedeli, da sodni rok za plačilo sodne takse poteče 06. 10. 2009 in v kolikor s strani zakonitega zastopnika tožeče stranke niso prejeli potrdila o prejemu priporočene pošiljke, ki so mu jo poslali, so bili dolžni poskrbeti, da bi svojo stranko o obveznosti in zapadlosti plačila sodne takse obvestili na kakšen drugi način, na primer z osebnim obiskom, telefonom in podobno.
Dolžnost pooblaščenca in stranke je, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za takšno komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je poleg trajanja postopka in dejstva, da je bilo odločeno na dveh stopnjah, pravilno upoštevalo tudi ostale pravnorelevantne okoliščine,ki so po materialnem pravu pomembne za odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Odločilen vzrok za nastanek škodnega dogodka je opustitev dolžne skrbnosti vzdrževalca ceste. Zaradi neustrezno vzdrževanih javnih prometnih površin od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati, da kršijo prisilne predpise.
OZ člen 4, 180, 180/4. ZD člen 10, 10/2. ZSV člen 26, 26/1, 26/1-1. ZZZDR člen 3, 12, 12/1. URS člen 14.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt bližnjega – zunajzakonski partner – posredni oškodovanci – zadržek obstoječe zakonske zveze – trajna življenjska skupnost – vsebinsko „prazna“ zakonska zveza – enakopravnost – enakost pred zakonom
Formalni obstoj zakonske zveze, ki je po vsebini in po svojem temeljnem namenu (3. člen ZZZDR) povsem „prazna“ oziroma „brez vsebine“, ne predstavlja zadržka za priznanje odškodnine zunajzakonskemu partnerju po četrtem odstavku 180. člena OZ, seveda pod pogojem, da bo ugotovljen obstoj drugih prvin, predvsem čustvene narave, na podlagi katerih je življenjsko skupnost s pokojnim mogoče opredeliti kot trajno.
zaslišanje obdolženca - opravičilo zagovornika - sodba brez zaslišanja - kršitev pravice do obrambe
V postopku o prekršku obramba ni obvezna in zato navzočnost zagovornika pri zaslišanju obdolženca ni pogoj za opravo tega dejanja. Prav tako zadržanost zagovornika zaradi drugih obravnav (sama po sebi) ni opravičljiv razlog za preložitev zaslišanja, nikakor pa to ni opravičilo za obdolženca, da ne pride na zaslišanje.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 19.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej" imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
ZTLR člen 28, 28/4, 33. ODZ paragraf 431, 1460. SPZ člen 43, 43/2.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vsebina sklepa o dedovanju - dobroverna posest - dobrovernost pravnega naslednika - nevknjiženi prenosi - opravičljiva zmota - izvenknjižno priposestvovanje
Oseba, ki se sklicuje na priposestvovanje, mora izkazati, da ni vedela in ni mogla vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njena. Poleg dejanske oblasti nad stvarjo mora biti podana tudi zavest o lastništvu nepremičnine. Ker je ob sklicevanju na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem izključeno resnično lastništvo priposestvovalca, je tako zavest priposestvovalca o njegovem lastništvu posledica zmote. Pri tem mora biti zmota opravičljiva, kar pomeni, da mora biti tisti, ki se na priposestvovanje sklicuje, prepričan, da je stvar njegova, tudi potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah, njegovo ravnanje pa utemeljuje sklep, da je ravnal vestno oziroma, da ni opustil običajne skrbnosti.
uporaba nepremičnine brez pravne podlage – uporabnina - neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj
Potem, ko je tožena stranka prevzela v uporabo najete prostore na podlagi sklenjene najemne pogodbe s tožečo stranko in po odpovedi pogodbe teh prostorov ni vrnila tožeči stranki, je tožeča stranka upravičeno uveljavljala svoje prikrajšanje v obliki uporabnine v enaki višini, kot je bila dogovorjena najemnina v pogodbi med pravdnima strankama.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0060533
ZOR člen 210, 224. ZVPot člen 41, 41/1. ZZK-1 člen 40, 40-4, 40-5.
zamuda - pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo - neupravičena obogatitev - predplačilo kot pogoj za nakup – procesno pobotanje
Če je v pogodbi določena pogodbena kazen zaradi zamude z izročitvijo prodajalca, ki je pogojena s tem, da je kupec pravočasno poravnal vse svoje obveznosti, gre takšno določilo razumeti tako, da ima kupec zaradi zamude pravico uveljavljati pogodbeno kazen, če je v celoti izpolnil vse svoje obveznosti, ki izvirajo iz te pogodbe, ne pa tudi morebitnih drugih obveznosti, ki bi izvirale iz kakšnega drugega pravnega naslova (v tem primeru iz naslova neupravičene obogatitve).
Kupec mora zatrjevati (in dokazati), da je prodajalec nakup pogojeval s predplačilom, če uveljavlja obresti od predplačil.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
Čeprav je res, da toženka v obdobju pred vložitvijo predmetne tožbe in še tudi potem, ko je bila tožba vložena, najemnine tožnici daljši čas ni plačevala, pač pa jo je plačala naenkrat za nazaj, pa to še ni razlog za takojšnjo odpoved najemne pogodbe. Tožeči stranki namreč ni uspelo dokazati, da je pred vložitvijo tožbe pisno opozorila toženko o kršitvah pogodbe in načinu odprave odpovednega razloga ter ji za to dala tudi primeren rok. Tožnica je s tem, ko je na plačilo najemnine ni opomnila tako, kot ji nalaga zakon, toženki omogočila, da je s plačilom najemnine za nazaj sanirala svojo kršitev.
zemljiškoknjižni postopek - poočitve - poočitev spremembe podatkov o fizični osebi
Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).
ZPIZ-1 člen 163, 163/2, 171, 454. ZUTPG člen 3, 3/2, 3/2-3. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B17, 2/XI, 2/XI-1. Sklep o znesku invalidnin za telesno okvaro člen 1. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS člen 1, 1/2.
telesna okvara – invalidnina
Ker je za desno spodnjo okončino pri tožniku ugotovljen obstoj 30% telesne okvare, se telesna okvara v višini 50 %, ugotovljena za levo spodnjo okončino, poveča za 10 %, in ker gre za parni organ se ta telesna okvara (60 %) poveča še za 10 % tako, da skupna telesna okvara pri tožniku znaša 70 %.
Ker 70% telesna okvara pri tožniku predstavlja spremembo v stanju telesne okvare (pred tem je že imel priznano invalidnino za 50% telesno okvaro), se mu invalidnina za 70% telesno okvaro izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po nastanku sprememb dalje.