zahtevek za izročitev stvari – nadomestna izpolnitev – odškodninski zahtevek
Tožbeni zahtevek je v tožbi postavljen kot alternativni zahtevek (facultas alternativa) oz. zahtevek za nadomestno izpolnitev, ker tožnica zahteva naj se ji prisodi določena stvar in hkrati ponuja tožencu možnost da lahko namesto izročitve stvari izpolni drugo dajatev (plača določen znesek).
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odmera denarne odškodnine
Sodišče prve stopnje je poleg trajanja postopka in dejstva, da je bilo odločeno na dveh stopnjah, pravilno upoštevalo tudi ostale pravnorelevantne okoliščine,ki so po materialnem pravu pomembne za odmero odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Odločilen vzrok za nastanek škodnega dogodka je opustitev dolžne skrbnosti vzdrževalca ceste. Zaradi neustrezno vzdrževanih javnih prometnih površin od udeležencev v prometu ni mogoče zahtevati, da kršijo prisilne predpise.
zaslišanje obdolženca - opravičilo zagovornika - sodba brez zaslišanja - kršitev pravice do obrambe
V postopku o prekršku obramba ni obvezna in zato navzočnost zagovornika pri zaslišanju obdolženca ni pogoj za opravo tega dejanja. Prav tako zadržanost zagovornika zaradi drugih obravnav (sama po sebi) ni opravičljiv razlog za preložitev zaslišanja, nikakor pa to ni opravičilo za obdolženca, da ne pride na zaslišanje.
Nepravilen sklep o pozivu pravnim naslednikom, naj prevzamejo pravdo, je kot sklep procesnega vodstva mogoče vsak čas spremeniti, ga popraviti ali preklicati po uradni dolžnosti ali na opozorilo stranke, pri čemer je morebitno pritožbo stranke treba šteti kot ugovor, ki mu sodišče, če je predlagana rešitev smotrnejša, lahko ugodi, upoštevaje načelo pospešitve postopka.
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej“ imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Povprečna raven imisij, značilna za urbana okolja v sodobnem času, je okoliščina, upoštevna v okviru presoje pravnega standarda „običajnih mej" imisij (tretji odstavek 133. člena OZ), torej v okviru temelja tožbenega zahtevka in ne v okviru višine odškodnine zaradi prekomernega hrupa.
sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – enotno sosporništvo – nujno sosporništvo - ničnost pogodbe – delna ničnost pogodbe
Spora glede ugotovitve ničnosti oz. neveljavnosti pogodbe po naravi pravnega razmerja ni mogoče rešiti različno glede na vse pogodbene stranke. Slednje se zato kot enotni in nujni sosporniki štejejo kot enotna pravdna stranka, kjer lahko le vsi udeleženci skupaj pripoznajo tožbeni zahtevek, zaradi česar priznanje (zgolj) nekaterih ne more biti pravno učinkovit
Iz izreka izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave izhaja, da je sodišče prve stopnje z njim odločilo o celotnem primarnem tožbenem zahtevku, zato ni mogoče govoriti o njegovi „razcepitvi“, ki je pogoj za izdajo delne sodbe. Slednja v zvezi z ugotovitvijo ničnosti glede posameznih pogodbenih strank tudi ni mogoča. Pritožbe utemeljeno opozarjajo, da ni mogoče ugotoviti ničnosti zgolj zoper nekatere njene pogodbene stranke, ampak zgolj zoper nekatera pogodbena določila.
URS člen 23. ZVPSBNO člen 16, 16/1, 16/2, 16/3, 19.
odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do učinkovitega pravnega sredstva - nepremoženjska škoda - odmera denarne odškodnine
OZ člen 4, 180, 180/4. ZD člen 10, 10/2. ZSV člen 26, 26/1, 26/1-1. ZZZDR člen 3, 12, 12/1. URS člen 14.
odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – smrt bližnjega – zunajzakonski partner – posredni oškodovanci – zadržek obstoječe zakonske zveze – trajna življenjska skupnost – vsebinsko „prazna“ zakonska zveza – enakopravnost – enakost pred zakonom
Formalni obstoj zakonske zveze, ki je po vsebini in po svojem temeljnem namenu (3. člen ZZZDR) povsem „prazna“ oziroma „brez vsebine“, ne predstavlja zadržka za priznanje odškodnine zunajzakonskemu partnerju po četrtem odstavku 180. člena OZ, seveda pod pogojem, da bo ugotovljen obstoj drugih prvin, predvsem čustvene narave, na podlagi katerih je življenjsko skupnost s pokojnim mogoče opredeliti kot trajno.
izvršilni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški – potrebni stroški – načelo zaupanja v podatke v sodnem registru – dejanski družbenik izbrisane družbe – vpis spremembe družbenika
Za odločitev, katere osebe so odgovorne za obveznosti izbrisane družbe, je odločilno le, katere osebe so bile v času izbrisa družbe iz sodnega registra dejansko njeni družbeniki (pri čemer ni pomembno stanje po podatkih sodnega registra, saj sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega).
S tem, ko je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe zoper osebo F. K., za katero iz utemeljenih razlogov ni vedel oz. brez svoje krivde ni mogel vedeti, da ob izbrisu družbe iz sodnega registra ni bila več družbenica te družbe, upnik osebi F. K. stroškov z ugovorom ni povzročil neutemeljeno in ji jih ni dolžan povrniti
parcelacija – poočitev – izbris stvarne pravice – služnostna pravica
Zemljiškoknjižno sodišče nima zakonskih možnosti, da bi po parcelaciji opravilo izbris služnostne pravice na posameznih parcelah, kjer se služnost ne izvršuje, zgolj na podlagi odločbe o parcelaciji, mapne kopije in fotografij, kot to predlagata pritožnika.
zapuščinski postopek - napotitev na pravdo - obseg zapuščine
Zapuščinsko sodišče mora v novem postopku vse dediče, ki zatrjujejo, da nepremičnina ni del zapuščine, napotiti na pravdo, s tem da zadošča, da se v pravdi ugotovi, da nepremičnina (ne) spada v zapuščino.
URS člen 2, 14, 11, 33, 50, 156. ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-2, 2/1-4, 2/4, 6, 15, 15/2.
pokojnina- bivši vojaški zavarovanec-zakonske zamudne obresti.
ZPIZVZ nima pravne podlage za priznavanje zakonskih zamudnih obresti, saj v 2. odstavku 15. člena izrecno določa, da se pozneje izplačani mesečni obroki pokojnine upravičencem izplačajo v zneskih, ki bi jih prejeli, če bi bili sproti izplačani v mesecih, za katere se izplačajo. Takšna ureditev po stališču pritožbenega sodišča tudi ni v očitnem nasprotju z ustavo.
delovno razmerje – obveznosti iz delovnega razmerja – poroštvo
Obveznosti delavca so določene v zakonu: opravljanje dela, obveznost obveščanja delodajalca, prepoved škodljivega ravnanja, obveznost varovanja poslovne skrivnosti in prepoved konkurence. Mimo teh določilo oziroma obveznosti delodajalec delavcu ne sme naložiti drugih obveznosti, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja. Ker delodajalec ne more od delavca zahtevati jamčenja za uspeh v bodočih poslih, pri katerih bo posredoval, ali da bo kot plačnik na prvi poziv plačal vsak znesek, ki ga delodajalcu kupec ne bo poravnal, sta tako menična kot poroštvena izjava, ki ju je podal tožnik, nični. Tožbeni zahtevek za plačilo neplačanih računov kupcev, ki jih naj bi plačal tožnik kot porok, ni utemeljen.
predpogodba – vrnitev dvojne are – krivda za nesklenitev pogodbe
V predpogodbi toženec ni sprejel nobene zaveze, da bo za tožničin kredit dovolil vpis zastavne pravice na prodajani nepremičnini. Ustanovitev zastavne pravice v korist tožničinega upnika ni možno opredeliti kot način plačila kupnine tožencu. Tožnica zato v osnutkih prodajnih pogodb, ki jih je predložila tožencu, od toženca zahtevala nekaj, za kar ni imela podlage v sklenjeni predpogodbi. Na trditve, da gre pri ustanovitvi hipoteke na kupljeni stvari za običajni posel, je odgovoriti, da je temu lahko tako, vendar pa mora biti med strankama to dogovorjeno. Če ni dogovorjeno, nasprotne stranke v sklenitev takšnega posla ni možno prisiliti.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - denarna renta
Toženo stranko kljub tožnikovi degenerativni bolezni bremeni odgovornost za celotno škodo, ki mu je nastala zaradi nesreče pri delu leta 2001 (tožnik je padel na zaledenelem dvorišču tožene stranke). Vzrok za nastanek škode je bilo dejanje (opustitev) tožene stranke, saj sicer škode ne bi bilo. Tožnikova degenerativna bolezen tudi ni pravno relevantni vzrok, ki bi lahko vodil v tako imenovano deljeno vzročnost, saj je treba upoštevati tožnika kot konkretnega oškodovanca, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa kot povprečnega oškodovanca.