URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/4, 27/5.
pravica do popravka - varovanje pravice do zasebnosti - svoboda izražanja - članek v medijih - vsebina objave popravka - vsebinsko zanikanje
Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera, vendar v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen.
ZMed je jasen, da mora biti popravek objavljen v taki obliki in na takem mestu, da ima njegova objava enako vrednost kot članek, na katerega se nanaša.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00006924
URS člen 15, 15/3, 22, 27, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 131, 177, 178, 179. ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-11. ZMed člen 6.
novinarsko poročanje - svoboda izražanja - medijska osebnost - relativno javna oseba - pravica do zasebnosti - napad na čast in dobro ime - razžalitev - davčni dolžnik - davčni dolg družbe - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - kazenski postopek v teku - domneva nedolžnosti - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva - pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - kodeks novinarske etike
Tožnik je kot direktor in edini družbenik gospodarske družbe, ki je bila največji davčni dolžnik v Sloveniji, pridobil status relativno javne osebe, javnost pa je imela upravičen interes biti obveščena o nepravilnostih oziroma kršitvah predpisov o plačevanju davčnih obveznosti, zato so novinarji o tem lahko poročali. Tožena stranka dopustnih mej pri poročanju ni prestopila in je poročala na način, skladen s svojimi odgovornostmi in dolžnostmi. Celotno poročanje je bilo usmerjeno v vprašanja, ki so predmet javnega interesa oziroma javne razprave (ad rem) in ni prešlo na osebno raven (ad personam), torej poročanje ni bilo izvedeno z namenom zaničevanja tožnika.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - pravica do izjave - novinarsko poročanje - interes javnosti
Neutemeljeno je oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.
KZ člen 30. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2, 166, 166/1, 166/1-1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZMed člen 2, 2/1, 2/3, 9, 9/1, 18.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - objava v medijih - mediji - odgovorni urednik - sindikalni zastopnik - odgovornost odgovornega urednika - kaskadna odgovornost - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dejanje po zakonu ni kaznivo - načelo zakonitosti - jezikovna razlaga - naklep - zavestna malomarnost
Stališče sodišča prve stopnje, da kaže položaj zakonite zastopnice sindikata enačiti s položajem odgovornega urednika (za urejanje spletne strani), ki lahko kaskadno odgovarja namesto avtorja prispevka, pomeni nesprejemljivo širjenje cone kriminalnosti, hkrati pa kršitev načela določenosti materialnega kazenskega prava. Izhodiščna jezikovna razlaga 166. člena KZ-1 ne dopušča nobenega argumentacijskega prostora, da bi kot storilci kaznivih dejanj po tej zakonski določbi "smiselno" lahko nastopale tudi osebe, ki niso odgovorni uredniki ali namestniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005744
ZMed člen 9, 9/2, 12. ZPP člen 66, 67, 70, 71, 72, 72/2, 87, 87/4, 286b, 286b/1, 287, 287/2. ZOdv člen 1, 1/3, 16, 16/1, 37, 37/1.
škoda povzročena z objavo v medijih - odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje - odgovornost delodajalca - odgovornost izdajatelja - odgovorna oseba - izdajatelj medija - lastnik izdajatelja medija - razvid medijev - pasivna legitimacija - zastopanje - zavrnitev predlaganih dokazov - grajanje procesnih kršitev - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - delegacija pristojnosti - nujna delegacija
Odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje nosita izdajatelj in odgovorni urednik, ki sta vpisana v razvid medijev. Kdo je izdajatelj in kdo odgovorni urednik, je razvidno iz razvida medijev. S tem so tudi določeni subjekti, ki so odgovorni za programsko vsebino medija.
Izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi tudi temeljno odgovornost za njeno izvajanje (drugi odstavek 9. člena ZMed). Iz povedanega izhaja, da je izdajatelj tisti, ki nosi odgovornost za programsko vsebino in njeno razširjanje. Lastnik izdajatelja medija in izdajatelj medija sta dve ločeni pravni osebi, izdajatelj samostojno oblikuje programsko zasnovo medija in nosi temeljno odgovornost za njeno izvajanje. Za objavljeno vsebino torej odgovarja izdajatelj medija in ne lastnik izdajatelja medija (tožena stranka) pa čeprav slednji vpliva na izdajatelja medija. Ravno zaradi različnih vplivov na medije je potrebna specialna zakonska ureditev, ki določa, da je izdajatelj medija tisti, ki vedno odgovarja za objavljene vsebine oziroma prispevke.
Če tožnik meni, da obstajajo razlogi za izločitev sodnika (70. člen ZPP) lahko zahteva njegovo izločitev. To mora zahtevati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe (drugi odstavek 72. člena ZPP). V skladu z določbo 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako postopek lažje opravil, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik ni postavil predloga, v katerem bi uveljavljal razloge iz 67. člena ZPP. Pritožbena navedba, da je tožnik udeležen v večih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pa sama po sebi ne utemeljuje izločitve oziroma določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.
Prizadeta oseba ima pravico vložiti tožbo za objavo popravka tudi, če je bil ta sicer že objavljen, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.
Ker toženka ni podala konkretnih trditev o tem, da vsebina popravka ne bi bila ustrezna in ker je kot odgovorna urednica popravek objavila, pritožbeno sodišče ni presojalo, ali je vsebina popravka ustrezna.
objava popravka - vsebina objave popravka - vsebina in dolžina popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.
Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003088
OZ člen 134.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - poseg v osebnostne pravice posameznika - kršitev osebnostnih pravic - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - svoboda izražanja - tisk - osebnostne pravice - osebni podatki - delna ugoditev predlogu
Tožnica zahteva vseobsegajočo prepoved prikazovanja, reprodukcije ter razširjanja spornega gradiva. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi takšna prepoved predstavljala pretiran poseg v pravico toženca do svobode izražanja, saj bi mu bilo s tem v bistvu onemogočeno pisanje o preteklem delovanju in poslovanju društva, katerega predsednik je. Takšni ugotovitvi tudi pritožnica obrazloženo ne oporeka. Glede njenega zavzemanja za delno ugoditev predlogu pa pritožbeno sodišče opozarja, da je naloga sodišča odločitev, ali je zahtevano varstvo utemeljeno ali ne. Sodišče ni niti dolžno niti upravičeno samo izoblikovati izreka o pravnem varstvu, ki bi sledil iz ugotovljenega dejanskega stanja. Tožnica v 1. točki predloga ni opredelila delov gradiva, katerih uporaba naj se prepove. Šele ob takšni opredelitvi pa bi lahko sodišče glede vsakega posameznega dela (listine, izraza, podatka, očitka) opravilo tehtanje med tožničinimi osebnostnimi pravicami na eni strani ter pravico do svobodnega izražanja toženca na drugi strani, nato pa po potrebi predlogu ugodilo le delno. Ker tožnica z oblikovanjem predloga takšne presoje ni omogočila, je sodišče prve stopnje predlog v 1. točki pravilno obravnavalo enotno ter ga iz zgoraj navedenih razlogov tudi utemeljeno zavrnilo.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote. Zahtevka ni mogoče deliti na dele, ki zadostijo zakonskim pogojem ZMed in na tiste, ki zakonskih pogojev ne izpolnjujejo. Če zakonskih pogojev ne izpolnjuje del zahtevanega popravka, kot je ugotovljeno v obravnavanem primeru, je treba zahtevek zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00064065
URS člen 15, 35, 37. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10. OZ člen 147. ZPP člen 328. ZKP člen 150, 152, 154.
varstvo osebnostnih pravic - kršitev osebnostne pravice - pravica do zasebnosti - poseg v komunikacijsko zasebnost - odškodninska odgovornost medijev - dejanje, ki posega v človekove pravice - telefonski prisluhi - svoboda izražanja - objava člankov v časniku - objava na svetovnem spletu - poročanje medijev o sodnem postopku - tehtanje ustavnih pravic - relativno javna osebnost - javna razprava - javni interes - splošni interes javnosti - dopustnost posega v ustavno pravico - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - krivdna odgovornost delodajalca za delavca - kazenski postopek - obstoj utemeljenih razlogov za sum - popravni sklep
Tožnik ima status relativno javne osebe in je kot tak izpostavljen ostrejšemu javnemu nadzoru in kritiki, meja oziroma zaščita pred posegi v osebnostne pravice takšne osebe pa je bistveno bolj ohlapna in vezana na upravičen interes javnosti, da je seznanjena z ravnanji takšne osebe, zlasti na poslovnem področju njenega delovanja.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do navedb tožnika, da so bili prisluhi pridobljeni z izvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov v kazenskem postopku. Ker pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče celovito preizkusiti, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje. V novem sojenju bo moralo sodišče presoditi, ali je v konkretnem primeru še mogoče govoriti o koliziji dveh ustavnopravnih pravic, ali pa sam izvor posega v tožnikovo komunikacijsko zasebnost zaradi protipravnosti izključuje upravičenost posega v zasebnost tožnika, ne glede na vsebino zapisanega in objavljenega.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001193
OZ člen 178, 179. URS člen 34, 35.
razžalitev časti in dobrega imena - preklic izjave - objava opravičila - pravica do svobode izražanja - kolizija ustavnih pravic - resničnost dejstev - vrednostna sodba
Zatrjevano žaljivost izjave toženca je treba presojati objektivno, kot celoto, kjer se upošteva tudi, kako je povprečna javnost razumela pomeni in sporočilo izjave, v kakšnem kontekstu in okoliščinah je bila izražena ter kdo je izrekel izjavo in na čigavo ravnanje se izjava nanaša. Treba je ločiti med objavo dejstev, ki lahko škodujejo dobremu imenu in med objavo mnenja, ki vsebuje (žaljive) vrednostne sodbe. Pri vrednostnih sodbah po naravi stvari ni mogoče (drugače kot pri dejstvih) zahtevati, da bi bile podvržene dokazovanju resničnosti. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, tudi vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
objava popravka - odgovornost odgovornega urednika - pravica do objave popravka - odklonitveni razlog za objavo popravka - definicija gospodarskega subjekta - vsebinski kriterij - pravica do svobode izražanja
Pravilna razlaga namena določb iz tretjega odstavka 27. člena ZMed je, da odgovorni urednik iz zahteve, ki jo nanj naslovi prizadeti, in kasneje iz tožbe jasno razbere, na katero obvestilo v katerem članku oziroma objavi se popravek nanaša.
Vsebina predlaganih popravkov ne vsebujeta vsebinskih kriterijev za objavo in sta podana odklonitvena razloga.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00001180
OZ člen 179.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - kršitev osebnostnih pravic v tisku - sankcija - plačilo denarne odškodnine
Glede na trditveno podlago je sodišče pravilno štelo, da je tožnik primarno zasledoval zadoščenje za poseg v njegovo pravico do časti in dobrega imena z objavo resničnih dejstev v časopisu, ki je objavil članek z neresnično in zanj bolečo vsebino. Z objavo sodbe je bilo zadoščeno njegovi želji po seznanitvi javnosti, da je soglasje za gradnjo pridobil legitimno. Nedenarna sankcija zaradi kršitve osebnostnih pravic predstavlja - upoštevaje kršitev in njene posledice ter tožnikovo trditveno podlago - temeljni način satisfakcije in pomembno prispeva k javni povrnitvi brezmadežnosti tožnikovega ugleda.
pravica do popravka in odgovora – pravica odgovora na objavljeno informacijo – objava popravka – pravica do popravka – pravica do odgovora – prizadetost pravice ali interesa – vsebina popravka – vsebina odgovora – zasebni interes – javni interes – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo odgovora – svoboda izražanja – svoboda tiska
Tožeča stranka je pravna oseba zasebnega prava, društvo, katerega delovanje je vsekakor v določenem smislu v javnem interesu, vendar pa tožeča stranka zasleduje oziroma služi predvsem zasebnim interesom. Zgolj zatrjevanje dejstva, da prispevek tožene stranke nagovarja širšo javnost, zaradi česar naj bi bil po mnenju tožeče stranke že iz tega vidika podan javni interes, ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO
VSL0082777
OZ člen 131, 131/1, 179.
objava fotografij mladoletnikov - fotografija nemškega nacističnega politika - osnovno sporočilo objave - objektivno nedopustna primerjava - kršitev pravice do časti in dobrega imena mladoletnih tožnikov - pravica do osebnega dostojanstva - posledice objave spornih fotografij
Dve fotografiji enakega formata in enake kompozicije, postavljeni druga ob drugo, prerasteta v večplastno primerjavo družine mladoletnih tožnikov z družino J. G. in v tem smislu slika zaživi kot samostojna celota in da je objavljena fotografija močneje od besede poseže v človekovo integriteto. Prav primerjava z družino nacističnega zločinca, ki pooseblja zlo, ki ga je milijonom ljudi po vsem svetu prinesel nacizem, je zato objektivno nedopustna in protipravna. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka z objavo primerjave družinskih fotografij zaradi želje po senzaciji vzbudila negativno razpoloženje med vrstniki tožnikov, da so jih zaničevali oziroma prezirali in s takšnim ravnanjem nedopustno posegla v pravico do časti in dobrega imena mladoletnih tožnikov, ki je v Ustavi varovana v okviru pravice do osebnega dostojanstva, je zato pravilna.
pravica do popravka - pravica do odgovora - objava popravka - zahteva za objavo popravka pred tožbo - vsebina popravka - odklonitveni razlogi
Predmet sodnega varstva je lahko izključno objava povsem identičnega zahtevka, kot je bil predhodno neuspešno uveljavljan zoper urednika. Zato so meje upoštevnega dejanskega stanja določene že z zahtevkom odgovornemu uredniku, predmet sodnega odločanja pa je izključno utemeljenost zavrnitve oziroma neobjave zahtevka, kakršen je bil predhodno uveljavljan.
Vsi zakonski pogoji za objavo popravka morajo biti podani glede vseh posameznih delov in zahtevanega popravka kot celote, zato zahtevka ni mogoče razstaviti na tiste dele, ki določbam ZMed ustrezajo in na tiste dele, ki mu ne. Obstoj odklonitvenega razloga glede posameznega dela tako povzroči upravičeno zavrnitev objave.
objava popravka - popravek v širšem smislu - odklonitveni razlogi - dostop do medija - žaljivost popravka - resničnost objave - resničnost informacij - načelo auditur et altera pars - kolizija ustavnih pravic
Res je sicer, da beseda „popravek“ implicira, da je bilo nekaj, kar je bilo objavljeno, napačno in se to s popravkom popravlja, vendar v resnici ne gre za to. Gre za to, da ima upravičenec pravico trditi, da je nekaj, kar je prizadelo njegov interes, napačno, in da za to v skladu z zakonom (torej kratko, ne-žaljivo in osredotočeno na bistvo) ponudi svoje razloge.
objava popravka – pravica do objave popravka – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – odklonitveni razlogi – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – namen pravice do popravka
Če je objavljena vsebina takšna, da omogoča njeno zanikanje s kratko navedbo konkretnih dejstev, golo zanikanje objavljenih dejstev ne zadostuje.