MEDIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0068256
URS člen 34, 35, 39. OZ člen 131, 134, 179.
objektivna žaljivost – razžalitev dobrega imena in časti – svoboda izražanja – kršitev osebnostnih pravic – prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic
Čast je mogoče opredeliti kot osebni občutek vrednosti, dobro ime pa kot vrednost, ki jo ima posameznik v družbi in da je potrebno v vsakem primeru posebej presojati pravni standard razžalitve časti in dobrega imena, po merilih kot so običajne norme obnašanja in dobri običaji, ki veljajo v določenem kulturnem okolju in določenem času.
MEDIJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060719
URS člen 39. EKČP člen 10. OZ člen 183. ZMed člen 6. dokument : VSL0060720.
svoboda izražanja - odgovornost novinarja - okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - dolžna skrbnost novinarja - pisma bralcev
Ugled pravne osebe je lahko okrnjen tudi zaradi neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo. Neresnične trditve o teh fizičnih osebah (zlasti če so povezane z njihovim položajem v pravni osebi) hkrati krnijo ugled fizičnih oseb in ugled pravne osebe.
Novinarjeva svoboda izražanja je varovana, dokler novinar deluje v okvirih opravljanja svojega poslanstva - odpiranja javnih razprav o družbeno pomembnih zadevah. Novinarju ni treba dokazovati resničnosti navedenih dejstev, temveč zadošča, da so njegove izjave temeljile na zanesljivih informacijah in zanesljivih virih, kar pomeni, da je imel novinar toženke utemeljen razlog, da je verjel v resničnost navedb in je zato bil v dobri veri.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0060732
ZPP člen 47, 52. Uredba Sveta EU št. 44/2001 člen 2, 5, 6.
določitev mednarodne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - splošna in posebna pristojnost - škoda povzročena v medijih - kraj nastanka škode
V primeru škode, povzročene v medijih, je pristojno sodišče vsake države, kamor je medij distribuiran.
Z uredbo EU se v načelu ureja mednarodno pristojnost, ne pa krajevne pristojnosti. Z njeno uporabo se tako ugotovi pristojnost slovenskega sodišča, glede vprašanja, katero sodišče v Sloveniji je krajevno pristojno, pa je potrebno uporabiti slovensko notranje pravo.
Sporna objava je bila označena kot oglas, podpisala jo je tretje tožena stranka in na koncu je bilo zabeleženo, da gre za promocijsko naročilo. Iz neprerekanih razlogov sodbe izhaja, da je objavo plačala tretje tožena stranka in da vsebine niso sestavili v prvi toženi stranki. Opisane značilnosti torej kažejo na to, da je objava po svoji naravi najbližje oglasu. 50. člen ZMed tako določa, da izdajatelj odgovarja za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko vsebino časopisa. Po tretjem odstavku 47. člena ZMed se med ostalim z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva. Oglas, s katerim bi bilo prizadeto spoštovanje človekovega dostojanstva, bi torej bil v nasprotju z ZMed, kar bi pomenilo, da bi lahko bilo nedopustno tudi ravnanje izdajatelja.
pravica do popravka – pogoji za objavo popravka – prizadetost pravice ali interesa
Trditve, da tožnica ravna v nasprotju z zakonom, so nedvomno takšne navedbe, da so prizadele tožničin interes oziroma pravico.
To, ali je novinar presegel „svoja pooblastila“ ali ne, za odločitev o tožbenem zahtevku na objavo popravka ni bistveno. Pravica do popravka ne predstavlja civilnopravne sankcije ali kazni za protipravno – napačno ravnanje novinarja. Je le način, na katerega lahko vsakdo s sredstvi medijskega prava brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi.
objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Odgovornemu uredniku ni potrebno objaviti popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti izpodbijal ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.
Popravek je potrebno objaviti brez sprememb in dopolnitev, dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja. Delna objava popravka torej ni mogoča.
pravica do popravka – objava popravka – vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Pravica do popravka je vezana na prizadetost pravice oziroma interesa tistega, ki popravek zahteva. Tožnik lahko uveljavlja objavo popravka le zase, ne pa za drugega ali celo za neidentificirano osebo.
Po 1. odstavku 27. člena ZMed se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Navedena zahteva ne velja samo za odgovornega urednika, ampak tudi za sodišče pri odločanju o tožbenem zahtevku. Sodišče zato ne sme posegati v vsebino popravka z delno zavrnitvijo tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0061400
OZ člen 131, 135, 183.
pravica pravne osebe do denarne odškodnine – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe - osebnostna pravica – predpostavke krivdne odgovornosti – protipravnost ravnanja – izključitev protipravnosti - resna kritika – namen zaničevanja
Za opredelitev protipravnega ravnanja, kot enega od elementov civilnega delikta, zadostuje ugotovitev, da gre za dejanje, ki zmanjšuje vrednost in položaj, ki ga ima pravna oseba v določenem družbenem okolju.
Protipravnost je lahko izključena, če storilec dokaže resničnost svojih trditev ali če dokaže, da je imel utemeljen razlog verjeti v resničnost zatrjevanega. Protipravnost je izključena tudi v primeru, če se nekdo o kom žaljivo izrazi v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, politične dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
pravica do odgovora na objavljeno informacijo – dajatveni tožbeni zahtevek – določnost zahtevka – nepopolna tožba
Tožbeni zahtevek je dajatveni, zato bi moral tožnik v njem navesti vsebino svojega odgovora na objavljeno informacijo, katere brezplačno objavo želi doseči s sodno odločitvijo. Zgolj sklicevanje na priloge k tožbi oziroma tožbene navedbe ne zadostuje za določnost zahtevka.
objava popravka - vsebina popravka – žaljiva vsebina popravka – razlogi za zavrnitev objave popravka – poseg v vsebino popravka
Izražanje mnenja tožnika o spornem prispevku in novinarjih ne predstavlja več popravka, saj ne gre za navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu, poleg tega pa je žaljivo. Ker sta v tem delu podana odklonitvena razloga, je treba tožbeni zahtevek v celoti zavrniti, saj poseg v vsebino popravka z delno ugoditvijo zahtevku ni dopusten.
Pravica do objave popravka namreč ne pomeni sankcije, niti je ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medija zato tudi ne vsebuje pravice do kritike medija. Namen pravice do popravka je tistemu, ki je bil z objavo obvestila prizadet v svojih pravicah ali interesih, zagotoviti možnost, da se o spornem obvestilu izjavi na enakovrednem mestu.
objava popravka - objava odgovora – zamudna sodba – rok za odgovor na tožbo – prvi narok za glavno obravnavo
Glede na določbo 34. člena ZMed ima tožena stranka dovolj časa, da pred prvim narokom za glavno obravnavo odgovori na tožbo in torej ni nobene procesne ali materialnopravne ovire, da se tudi v postopkih po ZMed ne bi skladno določbi 2. odstavka 44. člena ZMed smiselno uporabljal 318. člen ZPP glede izdaje zamudne sodbe.
pasivna legitimacija za preklic izjave - nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja – neznani izjavitelj – anonimni vir – posredovalec informacije
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor, tisti, ki je informacijo posredoval javnosti.
tekst :
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču v nov postopek.
Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Sodišče prve stopnje se je v izpodbijani sodbi opredelilo do sporne vsebine žaljive trditve o dejstvih in ocenilo, da je izjava objavljena v 26. številki revije M. z dne 24.6.2006, da tožnik D. S. ni šel v M. kot dopisnik, ampak je bil vodja jugoslovanske obveščevalne službe, žaljiva in posega v tožnikovo osebno dostojanstvo, ki vključuje tudi pravico do časti in ugleda (34. člen Ustave RS). V nadaljevanju je ugotovilo, da iz teksta jasno sledi, da je toženi zapisal izjavo tretje osebe, zato v tej pravdi ni pasivno legitimiran za preklic izjave. Tožba je nesklepčna, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki graja materialnopravno zmotno izhodišče sodišča prve stopnje, da od razširjevalca lažnih trditev ni mogoče zahtevati preklica izjave. V obrazložitvi navaja, da je škodo, ki jo napravi tisti, ki kleveta, mogoče odpraviti le z odstranitvijo takšnih trditev.
Pritožba je utemeljena.
Glede na to, da se toženi v pismu, ki ga je objavil v časopisu M., sklicuje, da je sporno izjavo podal NN, je po mnenju sodišča druge stopnje lahko nosilec pravic iz materialnopravnega razmerja, na katerega se nanaša obravnavani civilni spor tisti, ki je informacijo posredoval javnosti. Drugačno stališče bi namreč pripeljalo do tega, da bi se vsakdo skliceval na anonimne vire in se izognil odgovornosti za posege v osebno dostojanstvo drugih ljudi.
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča ni izvajalo dokazov v zvezi z neresničnimi in nedokazanimi žaljivimi trditvami o tožniku, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da ob pravilni uporabi materialnega prava izvede predlagane dokaze v nakazani smeri ter jih oceni in nato odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka (355. člen ZPP).
Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.
objava popravka – pogoji za objavo popravka - prizadetost pravice ali interesov
Eden od pogojev za objavo popravka je tudi prizadetost pravice ali interesov vlagatelja zahteve z obvestilom. Zgolj s pavšalno navedbo, da je bilo s člankom poseženo v ugled in dobro ime tožnice, pa ni pojasnjeno, ali je dejansko bila prizadeta njena pravica ali interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058867
OZ člen 171, 179, 179/1. ZPP člen 315, 315/1. Kodeks slovenskih novinarjev (2002) člen 1, 3, 4, 21.
povrnitev nepremoženjske škode - varstvo osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - odgovornost izdajatelja - novinarstvo - razžalitev v tisku - objava neresničnih in nepreverjenih informacij - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - vmesna sodba
Glede na to, da je tožena stranka objavila neresnične in nepreverjene informacije, tehtanje med kršitvijo pravice do zasebnosti in pravice do obveščenosti ter svobode izražanja ni bilo potrebno. Objava neresničnih informacij ne more biti v interesu javnosti, prav tako pa ni zaobsežena s svobodo izražanja, zato o koliziji med pravico do zasebnosti in pravico do obveščenosti ni mogoče govoriti.Kadar je v odškodninskem sporu izdana vmesna sodba za ugotovitev utemeljenosti zahtevka po temelju, zadošča, da sodišče z veliko verjetnostjo ugotovi, da je zaradi očitanega protipravnega ravnanja, tožnici nastala škoda. Kakšna, pa bo ugotovljeno v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine.
dejavnost razširjanja programskih vsebin – pravice in obveznosti izdajatelja – izdajatelj medija – odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje – odgovorni urednik – odgovornost delodajalcev
Tisti, ki nosi odgovornost za programske vsebine in njihovo razširjanje, je izdajatelj in ne producent. Drži sicer, da lahko dejavnost izdajatelja obsega tudi ustvarjanje oziroma produkcijo programskih vsebin, vendar pa je v primeru, ko sta dejavnosti ločeni in ju opravljata različna subjekta, odgovornost vselej na osebi, ki je skladno z ZMed izdajatelj medija.
Ob konfliktih javnega interesa in varovanja zasebnosti se srečujemo z vprašanjem sorazmernosti, torej tehtanjem, ali je bil poseg v zasebnost prizadetega sorazmeren z družbeno priznanim namenom medija. Pri tem je potrebno upoštevati, ali je bil cilj, h kateremu se teži, legitimen, ali so bila uporabljena sredstva pravno dopustna, ali so bila izbrana sredstva za dosego cilja primerna, uporabna in mogoča ter da so v poštev prihajajoča sredstva potrebna in niso zunaj vsakega razumnega razmerja do družbene in politične vrednosti cilja.
prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic - regulacijska začasna odredba - umik člankov s spletne strani - prepoved objave - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica javnosti do obveščenosti
Pri izdaji regulacijske začasne odredbe z umikom objavljenih člankov s strani spletnega časopisa in prepovedjo nadaljnje objave člankov, ki posegajo v zasebnost ali čast in dobro ime javne osebe, mora sodišče skrbno in celovito tehtati posledice, ki jih ima začasna odredba s posegom v svobodo izražanja tožene stranke. Ta mora pri uresničevanju svoje svobode izražanja in svobode tiska spoštovati ustavne pravice drugih in tudi kodeks novinarske etike, tožeča stranka pa mora kot državni funkcionar in javna oseba, ki se pogosto pojavlja v javnosti, računati, da bo njegova pravica do zasebnosti okrnjena. Pri tem je javnemu interesu podvržena tudi presoja morale takega funkcionarja in naloga medijev je, da o dvomu v poštenost in moralno integriteto takšne osebe poročajo, lahko tudi z uporabo polemizirajočih izrazov in provokativnih komentarjev, če le njihov namen ni žaljiv. Ni pa v interesu javnosti, da zve za podrobnosti iz osebnega življenja javne osebe, če te niso splošno pomembne za javno družbeno razpravo o zadevah v javnem interesu. Nakup potrošnih stvari za intimno rabo in spolna usmerjenost posameznika sta del njegovega intimnega življenja in v tem delu pravica do zasebnosti pretehta nad svobodo do izražanja in pravico javnosti do obveščenosti.