proizvodnja električne energije - pokrivanje negativne razlike v ceni električne energije - pravica do izjave - načelo zaslišanja strank - finančna pomoč za podporo proizvodnji električne energije
Podporo upravičujejo tisti stroški, ki jih proizvodnja elektrike povzroča lastniku naprave in ne neposredno naprava sama.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zmanjšanje vrednosti nepremičnine
V zvezi s tožbenim ugovorom glede obstoja ovir za vračanje v naravi sodišče odgovarja, da ovire za vračanje določa ZDen. Tožnik v tožbi ni navedel, na katero oviro za vračanje v naravi se njegov ugovor nanaša, saj tega ugovora ni konkretiziral in tako ostaja le na splošni ravni, zato ga sodišče ne more obravnavati po vsebini.
Tožbeni ugovor, da je toženka izpodbijano odločbo izdala še pred pravnomočnostjo odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 490-27/2012/300 s 30. 11. 2018, s katero je bilo odločeno o vračilu deleža parc. št. 1189/1 k.o. ..., ki v naravi v fizični obliki pomeni gozdno zemljišče, v času podržavljenja pa je bilo oštevilčeno s številkami zazidanih zemljišč *251, *252 in *253 k.o. ... (predmetne parcele), pa sicer drži. Vendar to dejstvo samo po sebi ter ob upoštevanju vsega prej obrazloženega po presoji sodišča ni nikakor vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
javni razpis - sofinanciranje programov športa - skladnost podzakonskega akta z zakonom - enakost pred zakonom
Po 16. členu Odloka o izbiri in sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v Mestni občini Kranj vsako društvo postane nosilec športne panoge, kolikor v skladu s kriteriji in merili doseže najvišjo vrednost točk. Sodišče torej meni, da nosilec športne panoge ni novo merilo, saj se nosilca prednostne športne panoge izbira (ugotavlja) na podlagi meril, ki jih določa Odlok, ta merila pa po vsebini izhajajo iz meril, ki jih predvideva določba 16. člena ZŠpo-1.
Obrazložitev izpodbijane odločitve bi morala vsebovati obvezne sestavine odločbe iz 214. člena ZUP. Izpodbijana odločba teh sestavin nima. V obrazložitvi odločbe o tem, kakšni so pogoji za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda in ali jih imenovani vršilec dolžnosti izpolnjuje, ni ničesar. O strokovnih kvalifikacijah imenovanega vršilca dolžnosti za direktorja javnega zavoda M. kot institucije nacionalnega pomena v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni prav nobenega podatka ali ugotovitve.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1, 37, 37/2. ZUS-1 člen 52, 59.
brezplačna pravna pomoč - nova dejstva in dokazi - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku za izdajo izpodbijanega akta (52. člen ZUS-1), česar tožnica v tožbi niti ne zatrjuje. Razloge, ki jih šele sedaj navaja v tožbi, bi torej morala navesti v prošnji za dodelitev BPP, da bi tožena stranka na tej podlagi lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh.
začasna odredba - odložitvena začasna odredba - prepoved prodaje - neizkazana težko popravljiva škoda
Tožeča stranka s sklicevanjem na upad prometa, izgubo strank ter poslabšanje ugleda pri kupcih, po presoji sodišča ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode, ki je pogoj za izrek začasne odredbe. Neizkazana je tudi trditev, da bi lahko začasna prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov škodovala njenemu ugledu pri kupcih.
samozaposleni v kulturi - izbris iz razvida samozaposlenih v kulturi - neodpravljive pomanjkljivosti vloge - začasna odredba
Zaključek, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi, mora temeljiti na ugotovljenih dejstvih, v izpodbijani odločbi pa gre za popolno odsotnost konkretnih dejstev.
ZIUZEOP člen 8. ZNB člen 19, 39. URS člen 19, 32, 120, 157.
nalezljive bolezni - odvzem osebne svobode - omejitev svobode gibanja - karantena - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - nujni ukrepi v javnem interesu - ugotovitvena tožba
Odrejena karantena pomeni odvzem prostosti oziroma je bilo tožniku z odrejeno karanteno poseženo v pravico iz drugega odstavka 19. člena Ustave.
Ustavno sodišče je že interpretiralo določbo 19. člena Ustave tako, da jo je mogoče razumeti, da se ta določba ne uporablja samo za primere odvzema prostosti v kazenskem postopku, ampak tudi v drugih vrstah postopkov, če gre za takšne okoliščine, da gre za odvzem prostosti in ne zgolj za omejitev gibanja.
Določba prve točke prvega odstavka 39. člena ZNB (v povezavi z določbo prvega odstavka 8. člena ZIUOOPE) dovolj določno zajema možnost izreka posebne karantene, kadar drugi ukrepi, vključno s karanteno iz 18. člena ali iz 19. člena ZNB, določeni v II. poglavju ZNB, ne zadoščajo, da se v takem primeru izreče karantena v smislu določitve „pogojev za prihod iz držav, v katerih obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo“ (prva točka, prvega odstavka 39. člena ZNB) oziroma da se „prepove ali omeji gibanje prebivalstva na ogroženih območjih“ (druga točka prvega odstavka 39. člena ZNB) kot posebna oblika karantene.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - pravno nepomembno dejstvo - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz nobenega podatka v spisu ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem. Zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
ZMZ-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 2/1-13, 2/1-14. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 2, 2/i.
mednarodna zaščita - vlagatelj - stranka v postopku
Prošnjo za mednarodno zaščito lahko vloži zgolj oseba, ki je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, tretja država pa je vsaka država, ki ni članica EU. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik državljan Hrvaške, ki je članica EU, ta v skladu z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 33. členom ZMZ-1 ne more biti stranka postopka.
ZEKom-1 člen 102, 102/4, 103, 103/4. ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 82, 82/2.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - inšpekcijski postopek - pravni interes za udeležbo v postopku - vpogled v spis
Za vse inšpekcijske ukrepe, ki jih toženka lahko izreče po ZEKom-1, ni mogoče izključiti, da z njimi položaj drugih oseb ne more biti prizadet. Tožnica namreč pravilno opozarja, da v regulatorni odločbi v skladu s členi od 102 do 107 ZEKom-1 določene obveznosti OPTM, ne zagotavljajo zgolj dostopa do njegovega omrežja, ampak tudi dostop pod določenimi cenovnimi pogoji (106. člen ZEKom-1) in pod pogoji, ki so za druge operaterje enakovredni v enakovrednih okoliščinah (103. člen ZEKom-1). Po četrtem odstavku 102. člena ZEKom-1 pa lahko agencija od OPTM, ki mu je naložena tudi obveznost iz 103. člena tega zakona, v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena z odločbo zahteva, da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop.
Če toženka odloči, da oseba nima položaja stranskega udeleženca, mora zahtevek osebe, ki ni stranka niti stranski udeleženec, obravnavati po drugem odstavku 82. člena ZUP, po katerem se pravni interes ne obravnava enako kot pravni interes za vstop v postopek, saj se upoštevaje stališče Ustavnega sodišča lahko opira na katerikoli zakon.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - dokazno breme
Ob upoštevanju zaostrenih dokaznih standardov v tovrstnih postopkih tožnik s posplošenimi tožbenimi navedbami, "da bi tožena stranka morala upoštevati vse objektivne okoliščine v državi izvora in subjektivne okoliščine prosilca ter se opredeliti do sorazmernosti preteče kazni, stanja v alžirskih zaporih in drugega", ne izpodbija navedene presoje tožene stranke, da ni navedel novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Poleg tega je po presoji sodišča pravilno stališče, da v obravnavani zadevi izdana sodba sama po sebi ne pomeni preganjanja, ampak gre za izrečeno kazen za splošno kaznivo dejanje; v takih primerih pa ni razlogov preganjanja. Ker tožnik z navedenim ni izkazal subjektivnega elementa preganjanja, bi moral podati toliko obsežnejše in določnejše trditve, ki kažejo na obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem v prihodnosti ali resno škodo, česar pa ni storil. Zato sodišče glede na navedeno stališče ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
ZBPP člen 30, 30/9, 30/10. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-4, 279/1-5, 279/1-6. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-4, 33, 33/1, 33/1-1, 40, 40/1.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - pogoji za razrešitev odvetnika - razlogi za razrešitev odvetnika - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost upravnega akta - razlogi za ničnost
Tožnik je v obravnavanem upravnem sporu vložil tožbo za odpravo izpodbijane odločbe, torej izpodbojno tožbo. Pri tem pa tožbo izpodbija iz razlogov, zaradi katerih se upravni akt izreče za ničnega. Sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ni vezano na razloge, ki jih tožnik navaja v tožbi, kar pomeni, da pravna kvalifikacija tožbenih navedb ni obvezna sestavina tožbe; če tožnik svoje navedbe kvalificira, pa sodišče na to kvalifikacijo ni vezano. Sodišče je glede na tožbene ugovore presodilo, da izpodbijana odločba ni nična iz razlogov, ki (kot) jih uveljavlja tožnik, pač pa ugotavlja, da tožnik utemeljeno ugovarja, da ni on podal predloga za razrešitev. Iz spisov zadeve je namreč razvidno, da je predlog za razrešitev podal upravičenec, zato je toženka pri odločanju napačno uporabila materialno pravo. Deseti odstavek 30. člena ZBPP se lahko uporabi le v primeru, ko za izvajanje BPP postavljeni odvetnik zahteva svojo razrešitev. V konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo, saj je razrešitev tožnika zahteval upravičenec in bi zato toženka o tem morala odločati po devetem odstavku 30. člena ZBPP ter ugotavljati, ali so podani razlogi za razrešitev izvajalca BPP.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve
Tožnik je v postopku za uvedbo ponovnega postopka kot novo dejstvo navedel, da se je njegov bratranec iz Afrike vrnil v Pakistan. Samega dejstva, da je njegov bratranec v Afriki, prej v postopku ni navajal. Ob podaji tretjega zahtevka pa ni zatrjeval, da bi ga bratranec želel ubiti; saj je zatrjeval le, da mu stric grozi s smrtjo (kar je uveljavljal že predhodno v postopku). O tem pa je že pravnomočno odločeno.
sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - verifikacija stare devizne vloge - devize na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ - upravičenec - zavrženje vloge
Tožeča stranka je zahtevala verifikacijo devizne vloge A. d.d., banke D., ki ne ustreza opredelitvi neizplačane stare devizne vloge po prvem odstavku 2. člena ZNISESČP, saj ne gre za devizno vlogo podružnice B. ali C. Terjatev, ki jo v obravnavanem postopku uveljavlja tožeča stranka ni terjatev do Banke, za katero bi odgovarjala Republika Slovenija na podlagi določb ZNISESČP. Zavrženje zahteve tožeče stranke na podlagi 129. člena ZUP, ki se uporablja na podlagi četrtega odstavka 7. člena ZNISESČP je pravilna, saj tožeča stranka ne uveljavlja upravičenja po določbah ZNISESČP.
ZUS-1 člen 4, 66. URS člen 39, 44. ZLS člen 36, 36/2.
varstvo človekovih pravic - tožba zaradi varstva človekovih pravic - seja občinskega sveta - izključitev javnosti - svoboda izražanja - sodelovanje pri upravljanju javnih zadev
Ker o izključitvi javnosti na izredni seji Občinskega sveta ni odločal ta organ, pač pa je o tem brez pristojnosti in brez pravne podlage odločila Županja in sama o tem tudi seznanila tožnika z dopisom, Občinski svet pa je z izvedbo seje brez navzoče javnosti takemu sklepu de facto sledil, sodišče zaključuje, da je tožena stranka s tem, ko tožniku zaradi te odločitve Županje ni omogočila udeležbe na izredni seji Občinskega sveta, posegla v njegovo ustavno pravico do svobode izražanja iz 39. člena URS.
ZUP člen 9, 196, 214, 214/1. ZNB-UPB1 člen 22, 23, 24, 25.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - komisija za cepljenje - vsebina strokovnega mnenja - pomanjkljivo strokovno mnenje - pojasnila dolžnost - pravica do izjave
Sodišče poudarja, da (kot je navedlo tudi že Vrhovno sodišče v citirani sodbi X Ips 326/2009) ima komisija (ki jo sestavljajo zdravniki) enako pojasnilno dolžnost, kot zdravnik, ki izvaja cepljenje. Posebej tudi poudarja, da se sodišče do mnenja ni opredeljevalo z vidika medicinske stroke, ampak z upravnosodnega vidika glede tega, kaj mora tako mnenje (in posledično toženkina odločba) vsebovati ter kako in na kakšen način naj bi odgovorilo na tožničine (četudi laične) pomisleke.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - stroški postopka - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - po dnevu vložitve prošnje nastali stroški
Dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Kot dan predložitve vloge posameznemu organu šteje dan priporočene oddaje pošiljke na pošto.
Postopek osebnega stečaja nad tožnikom je bil uveden po uveljavitvi novele, in sicer 30. 8. 2017, zato se z izpodbijanim sklepom o izvršbi terjajo dolgovani prispevki ne le za obdobje enega leta pred začetkom osebnega stečaja, temveč za vse obdobje, ko obveznosti iz naslova prispevkov niso bile poravnane.