ZUS-1 člen 17, 36, 36/1, 36/1-3. ZZZDR člen 179, 186.
upravni spor - skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - aktivna legitimacija v upravnem sporu
Po določbah ZZZDR ima v postopku postavitve skrbnika položaj stranke samo oseba, ki se postavlja pod skrbništvo in oseba, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe, ki niso stranke, v upravnem sporu ne morejo izpodbijati odločbe o postavitvi skrbnika.
ZZZDR člen 178, 178/2, 178/3, 180, 181. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6.
skrbnik za posebni primer - razrešitev skrbnika za posebni primer - korist varovanca - smrt varovanca - pravni interes - zavrženje tožbe
Odprava izpodbijane odločbe ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je oseba pod skrbništvom umrla, kar pa pomeni, da izpodbijana odločba ne more imeti več nobenega učinka za tožnika kot razrešenega skrbnika, saj je namen skrbništva varstvo osebnosti oseb pod skrbništvom ter zavarovanje njihovih premoženjskih in drugih pravic in koristi. V obravnavanem primeru izpodbojna tožba ni primerno sodno varstvo, ki bi lahko učinkovito zaščitila pravice in pravne interese tožnika.
Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka, zato v postopku odločanja o oprostitvah ni mogoče odločati tudi o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca.
Neutemeljen je ugovor tožečih strank, da ju njun oče ni preživljal. Zanju je, sicer na podlagi prisile sodišča, preživninske obveznosti izpolnjeval v obsegu in na način, do katerega je bil sposoben. Glede na njegovo osebno stanje in premoženjske razmere je namreč imel omejene možnosti za preživljanje svojih otrok.
Tožeči stranki, kljub pozivu upravnega organa, pred izdajo izpodbijane odločbe nista predložili potrebnih podatkov in dokazil, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko izračunal plačilno sposobnost in posledično njune oprostitve in prispevke. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da sta plačilno sposobni v višini oprostitve upravičenca, vsaka do 1/2.
CSD je po prvem odstavku 185. člena ZZZDR imel pravno podlago za odločitev, glede postavitve začasnega skrbnika tožniku, da bo sam opravljal to dolžnost.
Če pa je CSD v primeru, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, presodil, da bi bilo primerneje, da bi v tam navedenem sodnem postopku sodišče postavilo tožniku kot začasnega zastopnika pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne kot skrbnika za posebni primer CSD, pa to še ni podlaga, iz katere bi bilo mogoče izvesti sklep, da CSD ni ali strokovno usposobljen ali primeren za opravljanje nalog skrbnika tožniku.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.
Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2-1, 3, 3/4, 11, 11/1, 31, 31/3. ZSV člen 31, 31/1, 31/1-1. ZSVarPre člen 27. ZZZDR člen 124, 124/1.
Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.
odvzem mladoletnega otroka - namestitev v rejniško družino - koristi otroka
Tožnik s pavšalnim zanikanjem nasilja in sklicevanjem na duševno bolezen partnerke oziroma matere otrok, ki naj bi si njegovo nasilje izmislila, ne more uspeti. Namen sprejetega ukrepa odvzema otrok obema staršema in njuna namestitev v varstvo in vzgojo rejniški družini je namreč varovanje otrokovih koristi, ki pretehtajo interese staršev, kadar ti niso v skladu z otrokovimi koristmi.
ZZZDR člen 218. ZUP člen 260, 260/9, 267, 267/1, 267/2.
skrbništvo - postavitev skrbnika - lastnost stranke v postopku - obnova upravnega postopka
Zavrženje pomeni, da upravni organ zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za pričetek postopka, vloge po vsebini sploh ne obravnava. Izključno pravilnost in zakonitost sklepa o zavrženju tožničinega predloga za obnovo postopka, vloženega iz razloga po 9. točki 260. člena ZUP, pa je tudi predmet tega upravnega spora. Kot pravno pomembnih zato ni mogoče obravnavati ugovorov, ki se nanašajo na postopek postavitve skrbnice za posebni primer in njenih ravnanj.
ZZZDR člen 123, 185, 191, 213, 218. ZD člen 11. ZDKG člen 16.
dedni dogovor - predlog za odobritev dednega dogovora - skrbnik za posebni primer - koristi otroka - dedni delež - zmanjšanje dednega deleža - preživljanje otrok - zaščitena kmetija
Dedni dogovor ni v koristi mladoletnih otrok in z njim njihove koristi niso bile ustrezno zavarovane, saj so jim zagotovljeni zgolj minimalni deleži, ki niso sorazmerni s premoženjem, ki je predmet dediščine.
Osnovna obveznost glede preživljanja otrok je ob temeljni določbi v Ustavi, določena v 123. členu ZZZDR. Pri preživninski obveznosti, kot je določena v 16. členu ZDKG, pa gre za dodatno obveznost, ki pride v poštev le pri dedovanju zaščitene kmetije, kjer je zaradi varovanja kmetije predvidena rešitev za primere, ko so med dediči tudi mld. otroci zapustnika.
skrbništvo - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - molk organa - molk organa druge stopnje
Zaradi nujnosti zadeve (3. odst. 10.b člena ZZZDR) bi drugostopenjski organ moral o tožnikovi pritožbi odločati prej kot v splošnem roku 2 mesecev. Tudi na posebno zahtevo tožnika z dne 18. 2. 2013 v nadaljnjih 7 dneh organ ni odločil o pritožbi. Zato je tožba zaradi molka organa utemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - razveza zakonske zveze
Sodišče se strinja z oceno organa za BPP, da v konkretnem primeru vlaganje odgovora na tožbo ni razumno in da tožnik v razvezni pravdi nima nobenega izgleda za uspeh, saj glede na določbo 65. člena ZZZDR ne more preprečiti razveze zakonske zveze, ki jo s tožbo zahteva njegova žena.
Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR je prvostopenjski organ pravilno določil tožnika za zavezanca. V zvezi z dohodkom matere tožnika, organ nepremičnin matere tožnika ni upošteval, ker nepremičnine niso ne dohodki in tudi ne prejemki ter tako pravilno tožnika določil za zavezanca.
ZBPP člen 28, 28/4, 28/5, 36, 36/4, 43. ZMCGZ člen 6. ZZZDR člen 64, 65.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - razveza zakonske zveze - soglasje za mediacijo - razlogi za odklonitev soglasja za mediacijo
Razlogi, zaradi katerih je prosilec odklonil sodelovanje v postopku mediacije, za odločitev o dolžnosti vračila prejete brezplačne pravne pomoči niso pomembni.
skrbnik za posebni primer - postavitev skrbnika - otrokova korist
Interesi matere in otroka so bili v navzkrižju, kot je bilo pravilno ugotovljeno, zato je bil prvostopenjski organ dolžan mladoletnemu A.A. postaviti skrbnika za posebni primer.
ZEN člen 28, 28/2, 39, 39/1, 39/4. ZZZDR člen 107, 107/2.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Iz upravnega spisa je razvidno, da je bilo vabilo na mejno obravnavo poslano tožniku in tožnici osebno, čeprav je bila takrat še mladoletna. Ker pa je bilo vabilo poslano (tudi) tožniku, ki je oče tožnice, in se je ta mejne obravnave udeležil, po presoji sodišča ob upoštevanju določb 107. člena ZZZDR očitana kršitev pravil postopka v tej zadevi ni podana.
Prvostopenjski organ je v sporni zadevi dne 21. 5. 2012 izdal sklep, s katerim je postopek odvzema deklice ustavil, in razveljavil (v tem sporu izpodbijano) začasno odločbo z dne 7. 12. 2011 ter istočasno izdal odločbo, s katero je deklico, s soglasjem očeta, oddal v rejništvo. Glede na navedeno tožnik ne izkazuje za obravnavo tožbe zahtevanega posega v svojo pravico ali v neposredno, na zakon oprto osebno korist. Ker je pravni interes procesna predpostavka za odločanje po ZUS-1, ta pa v obravnavanem primeru, glede na povedano ni podan, je sodišče tožnikovo tožbo kot nedovoljeno zavrglo brez presoje tožbenih navedb.
Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da tožničina mati kot oskrbovanka, za katero je tožnici z izpodbijano odločbo določena dolžnost prispevati k stroškom institucionalnega varstva, zanjo ni skrbela celih 31 let. Na podlagi določbe 124. člena ZZZDR polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev (sicer je dolžnost polnoletnega otroka, da skrbi za starše, ki nimajo sredstev za preživljanje), ki iz neopravičljivih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Iz listin upravnega spisa in tudi tožbenih trditev namreč ne izhaja, da bi bilo takšno neizpolnjevanje preživninskih obveznosti tožničine matere izkazano.
ZSV člen 100. ZZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2.
institucionalno varstvo - plačilo storitev institucionalnega varstva - prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva - preživninska obveznost otrok - dolžnost preživljanja staršev - - neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožničina mati vedno izražala skrb za tožnico, in da je zgolj zaradi svojega zdravstvenega stanja, zaradi katerega je bila večkrat dalj časa hospitalizirana, poskrbela, da so skrb zanjo prevzeli tožničini stari starši. Upoštevaje navedeno je zato odločitev o tem, da je tožnica dolžna na podlagi svoje preživninske obveznosti po določbi 124. člena ZZZDR prispevati k plačilu stroškov institucionalnega varstva, pravilna in zakonita, tožbeni ugovori, da gre za neizpolnjevanje preživninskih obveznosti iz neupravičenih razlogov, pa neutemeljeni.
Upravni organ je pravilno štel, da je tožnik (sin) dolžan prispevati znesek, za katerega je bila upravičenka (mati) oproščena plačila storitev institucionalnega varstva. Upravičenka namreč nima dovolj sredstev za plačilo storitev in se ni sama namerno spravila v ta položaj, preživninske obveznosti do tožnika pa je izpolnjevala (124. člen ZZZDR).