CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070308
SPZ člen 48, 48/3. OZ člen 190. ZPP člen 199, 337.
stranski intervenient - pravni položaj drugih oseb - navedbe stranke v postopku - povrnitev vlaganj - vlaganja v tujo nepremičnino - načelo povezanosti zemljišča in objekta - prehod koristi
Intervenient ni stranka postopka, njegov interes sodelovati v tuji pravdi je utemeljen z možnimi pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
Trditve o dogovoru o skupni gradnji je delno podal stranski intervenient v svoji vlogi z dne 3. 3. 2023, ko je navajal, da sta njegovemu očetu pri gradnji na sporni nepremičnini pomagala njegova starša. Vendar glede na to, da sodišče prve stopnje njegove stranske intervencije ni dopustilo, tudi njegovih navedb ni mogoče upoštevati kot trditev tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00070081
DZ člen 67. ODZ paragraf 418. OZ člen 190, 198. SPZ člen 92, 93. SZ-1 člen 112, 112/1. ZD člen 220, 221. ZPP člen 214, 214/2, 313, 313/2, 337.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - vrnitveni zahtevek - tožba na izselitev in izročitev nepremičnine - pravica do posesti - plačilo uporabnine - privolitev v prikrajšanje - prikrajšanje lastnika - izpolnitveni rok - neprerekana dejstva - nedovoljena pritožbena novota
Res je sicer, da pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, kolikor jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi (220. člen ZD), kar pomeni, da se dednopravni zahtevki primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku pa le izjemoma. Vendar v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dedovanju rešuje predvsem vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. To pomeni, da je bistvo sklepa o dedovanju predvsem v določitvi dedičev zapustnikovega premoženja in ne toliko v njegovi podrobni specifikaciji; če sporno premoženje v zapuščinskem postopku ni bilo obravnavano in s sklepom o dedovanju ni zaobseženo, lahko stranka pozneje v pravdi uveljavlja zahtevek (ali ugovor), da določena nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, to pa lahko predstavlja novo najdeno premoženje, glede katerega je mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju po 221. členu ZD, četudi je sodelovala v zapuščinskem postopku in za to premoženje vedela.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074348
ZVKD-1 člen 39, 39/1, 39/2. OZ člen 190, 198. ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4.
nepremični kulturni spomenik lokalnega pomena - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika - pravica do nadomestila - uporabnina - kulturni spomenik - razglasitev za kulturni spomenik - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - napačna uporaba materialnega prava
Podlaga nadomestila po 39. členu ZVKD-1 je dejstvo, da se je položaj lastnika poslabšal zaradi razglasitve stvari, na kateri ima lastninsko pravico, za kulturni spomenik. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak zahtevek in ga tožeča stranka ne utemeljuje na razlogih iz 39. člena ZVKD-1.
izvenpravdni pobot - procesni pobot - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - odstop terjatve med pravdo - objektivne meje pravnomočnosti - stroški postopka - uspeh strank v postopku
Izvenpravdni pobot se lahko uveljavlja le brezpogojno in hkrati pomeni konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve. Trditve o uveljavljanju izvenpravdnega pobota se izključujejo s trditvami o nenastanku ali prenehanju tožbene terjatve. Zato sodišče v postopku upošteva konkludentno priznanje obstoja tožbene terjatve.
Po določbi prvega odstavka 190. člena ZPP tožeča stranka ni dolžna prilagoditi tožbenega zahtevka samemu odstopu terjatve in, v kolikor vztraja pri prvotno postavljenem zahtevku, to pomeni, da za odločitev sodišča vprašanja, povezana s samim odstopom terjatve, niso relevantna. Objektivne meje pravnomočnosti takšne sodbe ne bodo obsegale tudi samega odstopa terjatve.
Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi 6. člena OZ, tj. o dolžnem ravnanju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Sledeč odločbi VS RS, na katero se sklicuje pritožnik, je zavarovalni zastopnik dolžan potencialni pogodbeni stranki dolžan ne le izročiti splošne pogoje, ampak mu jih tudi razumljivo pojasniti. Upoštevaje ugotovitev, da toženec tožniku ni le izročil izjave o tveganjih in ostalih listin, ampak mu je tudi ustno razložil način delovanja platforme (in bil tudi med kasnejšim upravljanjem z naloženim denarnim zneskom ves čas dosegljiv za morebitna dodatna pojasnila in nasvete), je toženec (tudi) tej ravni skrbnosti, ki jo zagovarja pritožba, zadostil.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - pravilna izpolnitev obveznosti - izpolnitev tretjemu - odlog izvršbe - dom dolžnika - višina terjatve - ocena vrednosti nepremičnine - nesorazmernost
V skladu z 280. členom OZ mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodbe med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil.
Izvršba mora biti učinkovita in opravljena brez zavlačevanja, zakon pa mora zlasti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti in test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen kot na primer v ureditvi pravdnega postopka. Odlog izvršbe pomeni zastoj v stadiju opravljanja izvršbe, zato ga je treba urediti omejitveno. Za odlog izvršbe morajo biti izpolnjeni strogi pogoji, sicer bi bila izvotljena pravica do sodnega varstva. Določba ZIZ še ne utemeljuje zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na dom dolžnika zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera, to je tudi dejstvo, da se na isto dolžnikovo nepremičnino vodi več izvršb za terjatve, katerih skupna vrednost pa ni več majhna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070304
OZ člen 574. ZPP člen 286b.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - poslovni delež kot skupno premoženje - obstoj življenjske skupnosti zakoncev - skupno prebivališče - premoženje pridobljeno s posojili - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila - celovita dokazna ocena - zapuščinski postopek - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sporna parcela predstavlja posebno premoženje prve toženke. Ni vzbujen dvom o verodostojnosti izpovedbe očeta prve toženke, da je bil denar namenjen za nakup parcele v izključni toženkini lasti.
Očitek bistvene kršitve določb postopka, ker pritožniku ni bila dana možnost podati zaključno besedo, ni upošteven. Pritožnik je ni uveljavljal pred sodiščem prve stopnje in ne gre za bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
sklenitev zavezovalnega posla - sklep o pristojnosti - obligacijska pravica
Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.
Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.
odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - tuja nega in pomoč - starost oškodovanca in višina odškodnine - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - primarni in sekundarni strah - zmanjšana življenjska aktivnost - skaženost - odškodnina za bodoče telesne bolečine - tek zakonskih zamudnih obresti - premoženjska škoda
Sodišče prve stopnje je pri odmeri pravične denarne odškodnine v premajhni meri upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik v času škodnega dogodka star šele 16 let.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00074349
SPZ člen 48, 48/1. OZ člen 190, 190/1, 299, 299/2. ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 56, 56/2, 59, 59/2. ZD člen 142, 142/3. ZPP člen 154, 154/2, 358, 358-5.
neupravičena obogatitev zaradi vlaganj v hišo - zahtevek za povrnitev vlaganj - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - obstoj zunajzakonske skupnosti - trajanje zunajzakonske skupnosti - nastanek zunajzakonske skupnosti - ocena vrednosti nepremičnine - ureditev mansardnega stanovanja - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nastanek skupnega premoženja - odplačevanje kreditov - nerazdelna odgovornost - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - začetek teka zamudnih obresti
Skupnost tožnice in prvega toženca je imela značilnosti življenjske skupnosti v smislu čustvene pripadnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje še pred začetkom njunega skupnega življenja. Skupaj namreč nista živela le zaradi izgradnje skupnega bivališča. To pomeni, da so vsa vlaganja potekala v času njune zunajzakonske skupnosti.
Za nastanek in obseg skupnega premoženja in za deleže zunajzakonskih partnerjev ni pomembno, kdo od njiju je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo od njiju je prispeval denar za plačilo obrokov in koliko kredita je bilo odplačanega v času zunajzakonske skupnosti in koliko po njej. Drugače je lahko le v primeru, če zunajzakonski partner dokaže, da je bil kredit odplačevan iz njegovega posebnega premoženja.
ZPP člen 212, 339, 339/1, 458, 458/1. OZ člen 100, 240, 633, 634.
pritožba v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo za opravljena dela - znižanje plačila zaradi napak - stvarna napaka - nedovoljeni pritožbeni razlogi - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbene novote - nesklepčnost ugovora
S trditvami, da je na tožniku dokazno breme glede strokovnosti opravljenega dela, pritožba smiselno uveljavlja kršitev določb o procesnem dokaznem bremenu iz 212. člena ZPP. Ker gre za relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljanje le-te v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno. Kljub temu pa velja pojasniti, da trditveno in dokazno breme določa materialno pravo. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz domneve, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, torej da je materialno dokazno breme na tožniku (100., 240., 633. in 634. člen OZ). Po ugotovitvi, da se je tožnik razbremenil odgovornosti za stvarno napako, je procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP prešlo na stran toženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00070271
ZPP člen 8, 155, 155/1, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15, 350, 350/2. OZ člen 4, 5, 15, 28, 28/1, 243, 243/4, 243/5, 289, 299, 299/2, 336, 336/1, 349, 349/1, 442, 442/2, 642, 642/2. Zakon o zastaranju terjatev (1953) člen 2, 2/1. ZDDV-1 člen 63, 63/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskem razmerju - načelo vestnosti in poštenja - projektiranje - obveznost naročnika - določitev plačila in izplačilo - kupnina - pravica do izjave - kdaj je pogodba sklenjena - sprejem ponudbe - čas izpolnitve - čas izpolnitve, če rok ni določen - podjemna pogodba (pogodba o delu) - terjatve iz gospodarskih pogodb - zamuda dolžnika - zastaranje - kdaj pride dolžnik v zamudo - kdaj začne zastaranje teči - ugovor zastaranja - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - dokazi in izvajanje dokazov - dokazna ocena - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - zastaranje terjatve - dan, ko ima upnik pravico zahtevati izpolnitev obveznosti - seznanitev s podatki - odbitek DDV - obseg pravice do odbitka ddv - obseg in višina škode
Sodišče lahko ohranja zvestobo 8. členu ZPP, tudi kadar pri utemeljevanju svoje dokazne ocene o obstoju nekega dejstva čisto vseh dokazov, ki jih je v zvezi s tem dejstvom izvedlo, v obrazložitvi sodbe izrecno ne analizira ali sploh omeni. To namreč še ne pomeni, da jih ni upoštevalo. Ali je ravnalo pravilno, bo odvisno od vsebine in kakovosti dokazov, ki jih je imelo pred seboj, in od okoliščin zadeve.
Ne bi bilo prav, da bi v vseh primerih zastaranje steklo natanko prvi dan po dnevu, ko je upnik smel terjati izpolnitev. Včasih namreč upnik potrebuje določen čas, da zbere elemente, od katerih je odvisno, natanko kaj ali koliko sme terjati od dolžnika.
V primerih, v katerih je zanesljivo, da stranka, ki je zavezanka za plačilo DDV in ki sme DDV, ki ga je plačala ali morala plačati svojemu pooblaščencu, ki je ravno tako zavezanec za ta davek, upoštevati kot odbitno postavko (kot "vstopni DDV") pri obračunu svoje davčne obveznosti, tega ni upravičena prejeti še od nasprotne stranke. Ker si sme DDV odbiti, to v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP ni potreben strošek, ki bi ga morala nositi njena pravdna nasprotnica.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00068647
ZPP člen 452, 452/4, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - sklenitev zavarovalne pogodbe - seznanitev s splošnimi pogoji - neplačilo premije - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi listinskih dokazov - prepozno vložena vloga - iztek roka za odgovor na pripravljalno vlogo - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - izračun dolga - dejansko stanje - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje
Sodišče je ravnalo pravilno, ko je odločilo brez razpisa naroka ter navedb v toženčevi pripravljalni vlogi ni upoštevalo, saj je bila vloga vložena po izteku roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00068596
ZIZ člen 62. ZPP člen 154, 154/1, 157, 158, 158/1, 188, 188/3, 214, 214/2. OZ člen 288.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - ustavitev pravdnega postopka - privolitev v umik tožbe - neobstoj povoda za tožbo - delno plačilo - umik predloga za izvršbo - obračun upnikove terjatve - obstoj terjatve - izpolnitev zahtevka - nezanikana dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Sporno pravno vprašanje je, ali je odločitev o stroških postopka treba opreti na 157. ali na 158. člen ZPP. Okoliščine primera utemeljujejo uporabo 157. člena ZPP, saj tožena stranka ni dala povoda za tožbo (predlog za izvršbo) in je v pravdnem postopku soglašala z umikom tožbe. Ali je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi zahtevka, bi bilo pomembno, če bi tožena stranka dala povod za tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070490
OZ člen 50, 50/1, 50/2, 512, 512/1. SPZ člen 66, 66/3.
kršitev predkupne pravice solastnika - kršitev zakonite predkupne pravice - zakonita predkupna pravica solastnika - navidezna darilna pogodba - dajatveni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe - razveljavitev prodajne pogodbe za nepremičnino
Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice.
nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - umik tožbe - sprememba tožbe - vročanje družbi - pravdni stroški po umiku tožbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za zapadlost računa, ki se nanaša na redno mesečno obveznost, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju, ni treba, da bi bil vsak račun poslan priporočeno.
ZPP-UPB3 člen 280. OZ-UPB1 člen 287, 287/3, 287/4.
vračunavanje izpolnitve - gospodarski spor majhne vrednosti - materialno procesno vodstvo - kršitev pravice do izjave v postopku
Po določbi tretjega odstavka 287. člena OZ se v takem primeru najprej poravnavajo tiste obveznosti, ki so manj zavarovane (v predmetni zadevi ni bila nobena), oziroma tiste, ki predstavljajo večje breme za dolžnika. Višina obveznosti pri tem ni kriterij, saj je znesek, ki dolžniku ostane za plačilo enak in ni pomembno, ali po enem ali drugem od na isti dan zapadlih računov. Pri obeh računih je tožena stranka dolgovala tudi zakonite zamudne obresti, torej je breme enako.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4. OZ člen 190, 198.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - nasprotje med trditvami in dokazi - trditveno breme stranke - posledice neodgovora na tožbo - domneva priznanja tožbenih trditev - uporaba solastnega stanovanja - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina)
Glede na citirano 3. točko 318. člena ZPP pritožba zmotno meni, da bi moral tožnik dokazati, da je bil proti svoji volji izključen iz uporabe stanovanja in da mu je toženka uporabo stanovanja branila, da bi sodišče lahko zahtevku ugodilo. Šteje se namreč, da tožena stranka, s tem, ko na tožbo ne odgovori, zatrjevana dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00068974
ODZ paragraf 364c.. SPZ člen 38, 38/2, 38/3, 38/4, 38/6, 274, 274/2.. ZIZ člen 254, 254/2, 254/3, 250.. ZPP člen 286, 286/3, 360, 360/1.
poplačilo terjatve iz zastavljene nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve - enotnost instituta prepovedi odtujitve in obremenitve - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - prekluzija navajanja novih dejstev
Institut prepovedi razpolaganja (odtujitve ali obremenitve) je urejen v 38. členu SPZ (drugi, tretji in četrti odstavek), in sicer po zgledu iz paragrafa 364c Občega državljanskega zakonika (v nadaljevanju ODZ). Lahko se določi s pravnim poslom ali oporoko, zavezuje le prvega lastnika, ne pa njegovih pravnih naslednikov, lahko se časovno omeji, v vsakem primeru pa "ugasne" s smrtjo upravičenca. V zemljiško knjigo se lahko vpiše samo pod pogoji iz četrtega odstavka 38. člena SPZ. V tem primeru prepoved učinkuje tudi proti tretjim osebam. Omenjeni pravni institut pomeni omejitev lastnika, saj mu prepoveduje pravno razpolaganje s stvarjo. Pravnoposlovna prepoved odtujitve nepremičnine prepoveduje pogodbeni stranki, v breme katere je dogovorjena, prenos lastninske pravice na nepremičnini, medtem ko dogovorjena prepoved obremenitve prepoveduje obremenitev nepremičnine z zastavno pravico in drugimi omejenimi stvarnimi pravicami, ne velja pa za dogovarjanje obligacijskih pravic na nepremičnini. SPZ v členu 38. omenja prepoved odtujitve ali obremenitve, kar bi utegnilo pomeniti, da je dopustno predlagati vknjižbo bodisi samo prepovedi odtujitve bodisi samo prepovedi obremenitve. Na institut prepovedi odtujitve ali obremenitve je treba gledati kot na enoten pravni institut prepovedi razpolaganja. To pa pomeni, da ga ni smiselno "cepiti" na prepoved odtujitve in na prepoved obremenitve. Tudi avstrijska sodna praksa je zavzela stališče, da prepoved odtujitve zajema tudi prepoved obremenitve. Kot je že bilo navedeno, se pravica prepovedi razpolaganja v skladu z drugim odstavkom 38. člena SPZ ustanovi s pogodbo, ki jo sklene lastnik (kupec nepremičnine) z osebo, v korist katere se je odpovedal odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine. Gre za obligacijsko pravico ne za stvarno pravico na tuji stvari. Za nastanek obligacijske pravice pa zadostuje, da so izpolnjeni splošni pogoji, ki jih za nastanek pravic in obveznosti določa obligacijsko pravo. Poseben razpolagalni posel ni potreben. Takšen posel je potreben le za pridobitev učinkov obligacijske pravice v razmerju do tretjih, ki se doseže z vknjižbo te obligacijske pravice v zemljiško knjigo (primerjaj četrti odstavek 38. člena SPZ1) in s katero pridobi upravičenec pravice zavarovan položaj v razmerju do tretjih. To pa pomeni, da vknjižba prepovedi razpolaganja v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka. Oblikovalni učinek vpisa v zemljiško knjigo se nanaša le na vpise stvarnih pravic, na njihovo pridobitev, omejitev ali prenehanje (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 179/2008 z dne 17. 7. 2008). V tem kontekstu so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila v eni od pogodb (Prodajna pogodba 2007), dogovorjena prepoved odtujitve ne more imeti stvarnopravnih (absolutnih učinkov) in predstavlja le obligacijski dogovor, veljaven med strankama pogodbe, sklenjen pravni posel pa je skladno z drugim odstavkom 254. člena ZIZ izpolnjeval pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Kot je že bilo navedeno, za nastanek obligacijske pravice prepovedi razpolaganja razpolagalni pravni posel ni potreben, za njen nastanek zadostuje že sklenitev (zavezovalnega) pravnega posla, za njeno učinkovanje do tretjih, pa mora biti izpolnjen pogoj sorodstva iz četrtega odstavka 38. člena SPZ (ta pogoj je v obravnavani zadevi izpolnjen), vpis v zemljiško knjigo pa ima zgolj publicitetni učinek. Izpodbijano sodbo je tako tudi v tem delu mogoče preizkusiti, manjkajoči razlogi, ki jih je dodalo sodišče druge stopnje, so materialno pravne narave, tako da ni podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker ima torej vpis prepovedi v zemljiško knjigo zgolj publicitetni in ne oblikovalni učinek, tudi ne drži trditev pritožbe, da se institut prepovedi razpolaganja lahko presoja po določbah 38. člena SPZ šele, ko je takšna prepoved (gre za primere iz četrtega odstavka citiranega člena SPZ, med drugim tudi za primere, ko je prepoved razpolaganja določena med starši in otroci) vpisana v zemljiško knjigo. Da prepoved razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, v razmerju do tretjih učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo, izhaja iz odločbe VSRS II Ips 456/2008 z dne 22. 9. 2011. V njej je VSRS pojasnilo, da sankcija kršitve pravice prepovedi razpolaganja ne more biti odvisna od vpisa te pravice v zemljiško knjigo. Vpis v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo lahko pomeni samo to, da se tretja oseba zaradi učinkovanja publicitetnega načela ne more sklicevati na neobstoj te pravice, medtem ko prepoved razpolaganja proti tretjim nedobrovernim osebam učinkuje že pred vpisom v zemljiško knjigo. Če torej tretja oseba ve za prepoved razpolaganja, je sankcija za kršitev te prepovedi enaka, kot v primeru, če je pravica vpisana v zemljiško knjigo. Sankcija za kršitev prepovedi razpolaganja, dogovorjena med osebami iz četrtega odstavka 38. člena SPZ, je torej odvisna samo od tega, ali je tretja oseba oseba za obstoj prepovedi razpolaganja vedela ali ne. O tem, da je tožnica za to prepoved vedela oziroma bi zanjo ob ustrezni skrbnosti morala vedeti, pa se je sodišče druge stopnje že izreklo v točki 11 obrazložitve.