ZBPP člen 11, 13. ZUPJS člen 17, 18, 18/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje partnerja prosilca - stanovanje, v katerem živi - primerno stanovanje - vrednost nepremičnine - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP.
ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - sklep občinskega sveta - javnopravna stvar
Ker gre za akt, ki po presoji sodišča spada med druge odločitve po 48. členu ZLS, bi morala tožena stranka, ko je prejela od civilne iniciative pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma, ravnati po določbah 47. člena ZLS in ZUP. To pomeni, da se mora pobuda obravnavati kot vložena zahteva v upravnem postopku (63. člen ZUP in drugi in tretji odstavek 47. člena ZLS), za katero veljajo nadaljnje določbe 125. in 129. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem - solastnina
Po določbah SPZ lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Lahko solastniški delež odsvoji, obremeni, kar pomeni, da solastniško razmerje na nepremičnini samo po sebi ne predstavlja ovire za prosto razpolaganje s tem premoženjem. V konkretnem primeru solastniškega deleža ni mogoče izključiti iz premoženja, ki se upošteva pri presoji izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP.
ZV-1 člen 105, 108, 123, 124, 125, 136. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9.
upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).
ZEN člen 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 47, 48, 49, 49/1, 49/3, 49/4, 52, 52/2. ZUP člen 43.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranski udeleženec
Glede na določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN je organ lahko nadaljeval s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ni postal samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bili stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
omejitev lastninske pravice - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje pravnih prednikov za izvedbo del
Tožbeni ugovor, da je RTV pretvornik z antenskim stolpom postavljen na zemljišču brez zahtevanega soglasja, ni utemeljen. Postavitev RTV stolpa na zemljišču sta namreč dovolila pravna prednika tožnika.
ZDen člen 6, 6/2, 18, 18/1, 19, 19/1, 19/1-3, 71, 71/2. ZCes-1 člen 3, 3/2, 39, 39/3. ZUP(1986) člen 116, 120. ZUP člen 122. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - ovire za vračilo v naravi - nekategorizirana prometna površina - založitev stroškov za izvedenca - zloraba procesnih pravic
Nekategorizirana prometna površina (kot npr. makadamska pešpot v obravnavanem primeru) ni javna cesta, s tem pa glede na drugi odstavek 3. člena ZCes-1 ni javno dobro in ni izven pravnega prometa. Le glede tistih nepremičnin, ki so izvzete iz pravnega prometa oziroma na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice, pa je po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen mogoče uveljaviti oviro za vrnitev v naravi.
Organ založitev stroškov naloži (aktivni) stranki, na zahtevo katere se je postopek pričel. To so v obravnavanem primeru vlagatelji zahteve za denacionalizacijo oziroma njihovi pravni nasledniki (ali stranke na strani upravičenca do denacionalizacije).
Obremenjevanje sodišča z obsežno tožbeno vsebino, ki v preko 80 odstotkih ni povezana s predmetno upravno zadevo ter izpodbijano odločbo, o katere zakonitosti je sodišče odločalo, in ki v navedenem delu poleg tega obsega številne navedbe z nedostojno, neprimerno in žaljivo vsebino, ki se nanaša na Republiko Slovenijo ter njeno pravno ureditev, posamezne upravne organe, posamezne institucije, poimensko navedene osebe, ter predloge sodišču, podane v stvareh, ki očitno niso v pristojnosti sodišča, ki določa v upravnem sporu, šteje sodišče za nedopustno. Vložitev take tožbe po mnenju sodišča nima zgolj cilja uveljavljanja sodnega varstva, ampak je zlorabljena tudi za diskreditacijo, zmanjševanje ugleda in podajo negativih vrednostnih ocen o vseh osebah in institucijah, s katerih delovanjem je tožnik nezadovoljen. Sodišču je znano, da je tožnik že dlje stranka v upravnih postopkih denacionalizacije in da je od leta 2005 nastopal kot tožnik že v številnih upravnih sporih. Glede na to mu ne more biti neznano, da so pravna sredstva, tudi tožba v upravnem sporu, namenjena uveljavljanju pravnega varstva, v okviru katerega stranka s pravnimi argumenti lahko izpodbija odločitev, s katero ni zadovoljna.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5. ZDDV-1 člen 36, 102, 103, 104.
DDV - dobava blaga - davčna osnova - preprodaja avtomobilov - delo na črno
Tožnik predmetnih vozil ni kupil za svoje potrebe oziroma jih niso kupili tožnikovi sorodniki za lastne potrebe, kot to navaja tožnik in kot to izhaja iz predloženih izjav. Iz tožnikovega ravnanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je ta vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje s ciljem pridobiti dobiček, kar pa podleže obdavčitvi po ZDDV-1. Tožnik je v letu 2007 preprodajal 9 rabljenih osebnih vozil in s prodajo dosegel obdavčljiv dohodek, čeprav za to ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državi članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral tožnik davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike v ceni rabljenih osebnih vozil, ki jih je preprodal. Tožnik je dejavnost opravljal na črno (5 alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC), bil pa je tudi sam gospodar posla, ne pa njegovi sorodniki, kot to navaja tožnik.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - ustavitev kazenske preiskave - uspeh v postopku - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči
V kazensko preiskovalnem postopku, v katerem je bila stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je bila preiskava zoper tožečo stranko ustavljena s pravnomočnim sklepom. Zaradi uspeha stranke so izpolnjeni pogoji za vračilo prejete brezplačne pravne pomoči.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlok o proračunu občine
Odlok o proračunu občine ni akt iz 2. člena ZUS-1 niti z njim niso urejena posamična razmerja v smislu četrtega odstavka 5. člena ZUS-1, tako da ne predstavlja akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.
V obravnavani zadevi je davčni organ tožniku v ponovnem postopku DIN dodatno odmeril DDV, ker je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznavanje odbitka vstopnega DDV. Davčni organ utemeljuje svojo odločitev predvsem zaradi neizpolnjevanja 2. pogoja, saj tožniku davčni organ (med drugim) tudi očita, da tožnik tudi nima ustreznih oz. popolnih računov v smislu 82. člena ZDDV-1; pri vseh transakcijah pa se tožniku očita, da je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri odbitku vstopnega DDV, povezana z goljufijo (4. pogoj). Za slednje pa davčni organ navede objektivne okoliščine, ki izhajajo iz konkretnih transakcij, na podlagi katerih tožniku očita subjektivni element. Predloženi računi so vsebinsko tako pomanjkljivi in preveč splošni in da ni mogoče identificirati opravljeno storitev. Pri tem pa vsebine opravljenih storitev tudi ni mogoče identificirati iz kooperantskih pogodb, saj gre za tipske pogodbe, po kateri naročnik odda, izvajalec pa prevzame v izvedbo "razna gradbena dela na raznih gradbiščih v letu 2008".
ZDDPO–2 člen 29. ZDDV–1 člen 63,63/1. OZ člen 50. ZDavP-2 člen 74,74/3.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - neverodostojna knjigovodska listina - navidezni pravni posel - utaja DDV
Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV ni treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo omenjenega izdajatelja računa in drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Ugotavljanje vedenja prejemnika računa oz. njegove nezadostne skrbnosti v odnosu do poslovanja izdajatelja računa, bi bilo potrebno le, če bi bilo ugotovljeno, da je dobavo oz. storitev opravil drug davčni zavezanec v kolikor do nje dejansko pride. Pri tem niti ni nujno, da jo vedno opravi prav izdajatelj računa sam oz. da poslovanje med dvema davčnima zavezancema ni bilo zgolj navidezno.
V zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb za leti 2006 in 2007 sodišče ob ugotovitvi, da spornih računov, ki so bili v omenjenih letih izločeni kot odhodki, ne spremlja izvirna dokumentacija oz. priloge, ki bi dokazovale resničnost in upravičenost nastanka poslovnega dogodka, sodišče ugotavlja, enako kot davčna organa, da ne izpolnjujejo verodostojnosti listine ob upoštevanju določil SRS, saj na podlagi navideznih listin ni bilo mogoče jasno in nedvoumno spoznati narave oz. resničnosti odhodkov. Za davčno priznanje odhodka na podlagi 29. člena ZDDPO-2 ne zadostuje ugotovitev, da je do odhodka dejansko prišlo, ter da je storitev opravljena. Nujna je tudi ugotovitev, da je bil odhodek, ki je nastal davčnemu zavezancu, potreben za pridobitev obdavčljivih prihodkov. Davčni zavezanec, ki želi doseči davčno priznanje odhodka, mora tako dokazati, da je ta potreben za pridobivanje odhodka.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - vojni pregnanci
Kot izhaja iz prvega odstavka točke B priloge 1 FIP, kot pregnanci veljajo tudi tiste osebe nemške narodnosti (ne glede na državljanstvo), ki so na ozemlju pregona umrle pred 1. 1. 1960. Oseba, ki ji je bilo premoženje zaplenjeno, je umrla na območju SFRJ (ozemlju pregona) pred navedenim datumom, zato sodi med pregnance v skladu s tem določilom. Glede na to pa med upravičence po FIP sodi tudi njegova hčerka kot pravna naslednica po drugem odstavku točke A, priloge 1 FIP, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka točke A, priloge 1 FIP.
ZDen člen 62, 67, 67/3, 71, 71/2. ZZZDR člen 211. ZUP člen 122, 219. ZUP (1986) člen 120, 215. ZPP člen 11, 11/3.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - odločba o denacionalizaciji - stroški postopka - delna odločba - skrbništvo za posebne primere
Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ odločil o delu zahteve za denacionalizacijo, ker je bil v tem delu ugotovitveni postopek končan ter je bila zahteva v tem delu primerna za odločitev. To pa pomeni, da je v skladu z 219. členom ZUP (oziroma 215. členom ZUP/86) lahko izdal delno odločbo. O še neodločenem delu zahteve za denacionalizacijo pa bo organ, kot je tudi navedel v obrazložitvi delne odločbe, odločil v nadaljevanju postopka.
Sodišče nima razloga za presojo, da so z zakonsko ureditvijo stroškov v denacionalizacijskih postopkih kršene ustavne pravice strank na strani upravičenca. Po drugem odstavku 71. člena ZDen se za odločanje o stroških postopka uporabljajo predpisi o postopku, ki se uporablja pred organom za denacionalizacijo ter tako ZDen nima specialne ureditve stroškov postopka in vprašanja kritja ali založitve stroškov strank na strani upravičencev ne obravnava za te stranke ugodneje. Ob tem pa sodišče dodaja, da (sicer) za stranke, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje družine ne morejo plačati vseh stroškov ali dela stroškov, ZUP v 122. členu (ZUP/86 pa v 120. členu ) omogoča oprostitev plačila stroškov, o čemer odloči organ na predlog stranke in na podlagi potrdila o njenem premoženjskem stanju, oprostitev pa velja med drugim tudi za izdatke za priče, izvedence, ogled itd.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred dnevom vložitve prošnje nastali stroški
Upravičenec lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, torej tudi med postopkom, ki že teče. Vendar pa iz določbe drugega odstavka 11. člena ZBPP izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junij 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b, 23, 31, 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - odgovorna država članica - zahteva za ponovni sprejem - posebne potrebe prosilca - Nemčija
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito v več državah članicah, in sicer v Sloveniji, Italiji, Švici in v Nemčiji. Iz spisov tudi sledi, da je prvič zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, in sicer 18. 12. 2012. Vendar pa iz spisov tudi dovolj jasno sledi, da Republika Nemčija, kjer je tožnik vložil prošnjo 4. 8. 2015, ni posredovala zahtevka za ponovni sprejem tožnika kot prosilca za mednarodno zaščito toženi stranki. To pa pomeni, da je v skladu z določbami tretjega odstavka 23. člena Dublinske uredbe postala Republika Nemčija kot država članica, v kateri je bila vložena nova prošnja, odgovorna za obravnavanje tožnikove prošnje, hkrati pa to pomeni, da je odgovornost tožene stranke za obravnavanje tožnikove prošnje kot države članice, v kateri je tožnik prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, prenehala.
Zdravstvene težave in s tem posebne potrebe prosilca po določbah Dublinske uredbe ne predstavljajo ovire za odločanje o določitvi odgovorne države članice in s tem za izdajo izpodbijanega sklepa. Vplivajo pa na izvedbo predaje in s tem na izvršitev sklepa, saj mora država članica v skladu z določbami 31. (Izmenjava bistvenih informacij pred izvedbo predaje) in 32. člena Uredbe (Izmenjava zdravstvenih podatkov pred izvedbo predaje) pred predajo odgovorni državi članici poskrbeti, da se oseba z ozirom na svoje stanje in svoje potrebe ustrezno obravnava, vključno z zdravstveno oskrbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - enostavni objekti - novogradnja - odločba o priglasitvi del
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da bi moral tožnik za gradnjo spornega objekta pridobiti gradbeno dovoljenje in ne le odločbo o dovolitvi priglašenih del, za gradnjo zidu pa tudi soglasje ZVNKD. Gradbeni inšpektor je zato, skladno z določbo 152. člena ZGO-1, pravilno odredil ustavitev gradnje in odstranitev postavljenega objekta, razen ostankov prej obstoječega.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - negativno mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - avtonomija univerze
Avtonomije univerze ne gre tolmačiti kot absolutne diskrecijske pravice, saj mora pri odločanju o izvolitvi v naziv upoštevati tudi določbe zakonov in meril, ki jih sicer podrobneje univerza uredi sama. To pomeni, da mora tožena stranka, kljub temu, da je avtonomen zavod, upoštevati tudi osnovne procesne pravice strank v postopku. Nesporno je, da je ena od teh pravic tudi pravica do obrazložitve odločbe, ki mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To določa, da je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja dvoje - stranke v teh postopkih ne smejo biti obravnavane neenakopravno tako, da bi se v zadevi posamezne stranke odločilo drugače kot v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani mora biti zagotovljena tudi enakopravnost strank, ki so udeležene v postopku.
Tožnica je v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo navajala, da ne ve, iz kakšnega pravnega naslova se opravlja izvršba, da v postopku ni bila izdana nobena odločba o ugotovitvi davčne obveznosti in da ni imela pravice sodelovati pri odmeri te obveznosti. Drugostopenjski organ se je do teh tožničinih pritožbenih navedb opredelil, pojasnil tako vsebino sklepa o davčni izvršbi, pojasnil, kaj so v zadevi izvršilni naslovi in da izhajajo iz obračunov obveznosti iz naslova akontacije dohodnine iz dohodkov iz dejavnosti, ki jih je vložila tožnica sama, kar pomeni, da je bila z njimi seznanjena in pri obračunih tudi sodelovala.