ZVO-1 člen 146 h, 146 h/1, 146 h/1-1. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-2. ZGO-1 člen 3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - ukrep vgradnje toplotne izolacije - nepovratna finančna sredstva - neresnični podatki - obnova postopka - rok za obnovo postopka
V izpodbijanem sklepu ni navedenih razlogov o vseh odločilnih dejstvih glede na predmet zadeve, tj. sklep o dovolitvi obnove postopka. Ni možno preveriti, ali je organ postopek obnove uvedel pravočasno, zaradi česar v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ta kršitev pa je vplivala ali bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - dokazno breme
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti. Temu je tako ravno zato, ker davčni zavezanec ni napovedal dohodkov, ki bi jih moral. Glede poslov, s katerimi zavezanec, v konkretnem primeru tožnik, dokazuje nasprotno (v skladu s šestim odstavkom 68. člena ZDvP-2), da je davčna osnova nižja, pa je logično, da je dokazno breme na njem. Zavezanec - tožnik je namreč v teh primerih tisti, ki razpolaga oziroma bi moral razpolagati s podatki, ki so pomembni za davčno odmero, zato se od njega utemeljeno zahteva, da dejstva oziroma okoliščine, ki izvirajo iz njegove sfere, dokaže s stopnjo gotovosti.
melioracija - nadomestilo za kritje stroškov za vzdrževalna dela
Kot meliorirane površine, za katere je treba prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj melioracijskega območja.
ZTro člen 62, 62/2. ZUP člen 101, 101/2. ZDavP-2 člen 2, 45, 45/2.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - zavrženje vloge - pravočasnost vloge - štetje rokov
Po določbah ZTro se glede vseh vprašanj postopka, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja zakon o davčnem postopku. V drugem odstavku 45. člena ZDavP-2 je glede materialnih rokov izrecno določeno, da se v primeru, če je zadnji dan predpisanega roka nedelja, državni praznik ali kak drug dan, ko se pri organu ne dela, izteče rok za izpolnitev obveznosti s pretekom prvega naslednjega delovnika. Navedeno ne velja samo v primeru, če ni s tem zakonom (ZDavP-2) ali zakonom o obdavčenju (ZTro) določeno drugače, kar pa se v konkretnem primeru ne ugotavlja.
ZV-1 člen 105, 108, 123, 124, 125, 136. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 9.
upravljanje z vodami - posebna raba vode - vodno povračilo - višina vodnega povračila
Za posebno rabo vode je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja, saj ne gre za posebno rabo, za katero bi bilo treba pridobiti koncesijo po 136. členu ZV-1 ali za posebno rabo vode, za katero bi bila pridobitev vodne pravice izrecno izključena (peti odstavek 108. člena ZV-1). Imetnik vodne pravice pa je, ne glede na to, ali je to dobil na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije po ZV-1 (prvi odstavek 123. člena ZV-1), dolžan plačevati vodno povračilo (prvi odstavek 124. člena ZV-1).
ZDen člen 16, 16/3, 62, 89, 89/1. ZUP (1986) člen 144, 147. ZUP člen 147, 151. ZTLR člen 12, 20. ZLNDL-A člen 1.
denacionalizacija - ovire za vrnitev premoženja v naravi - zahteva za denacionalizacijo - špekulativni oziroma fiktivni pravni akti in posli - predhodno vprašanje - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina
Čeprav v prvem odstavku 89. člena ZDen ni časovne omejitve, je določbo po mnenju sodišča treba razlagati v pomenu, da bi za špekulativni pravni akt ali posel lahko šlo le v primeru, če bi bil ta sprejet ali sklenjen z namenom (z nedopustnim nagibom) izogniti se vrnitvi v naravi ali zaradi izigravanja določb ZDen ali če bi bili zaradi hudih kršitev pravnega reda prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. V obravnavanem primeru pa so po podatkih zemljiške knjige nepremičnine prešle iz družbene v zasebno lastnino že davno pred uveljavitvijo ZDen.
Starost 94 let in stalno prebivališče v Švici po določbah ZZZDR in ZDen nista okoliščini, ki bi predstavljali oviro za imenovanje skrbnika za poseben primer. V zvezi s pogoji, ki so po zakonu predpisani za imenovanje, pa tožnica tudi ni zatrjevala in izkazala takih okoliščin, ki bi dajale podlago za ugotovitev o neizpolnjevanju pogojev.
ZEN člen 11, 27, 27/2, 28, 28/2, 47, 48, 49, 49/1, 49/3, 49/4, 52, 52/2. ZUP člen 43.
evidentiranje urejene meje - parcelacija - sodelovanje v postopku - stranka v postopku - stranski udeleženec
Glede na določbo četrtega odstavka 49. člena ZEN je organ lahko nadaljeval s postopkom parcelacije, vendar pa na podlagi navedene določbe postopek parcelacije, izveden naknadno, ni postal samostojni postopek, ki bi narekoval izdajo odločbe, v kateri lastniki sosednjih parcel, ki so bili stranke urejanja meje, ne bi imeli statusa stranke.
V primerih parcelacij parcel, katerih meja ni urejena, gre za enoten postopek evidentiranja urejene meje in parcelacije, v katerem je lastnik parcele, ki se ni strinjal s pokazano mejo, varovan kot stranka postopka do dokončanja sodnega postopka, v katerem se meja uredi (drugi odstavek 52. člena ZEN), kar posledično pomeni tudi, da mu ni mogoče odreči statusa stranke po 42. členu ZUP (stranka zoper katero teče postopek). Katere svoje pravice v takem postopku parcelacije bo lahko varoval lastnik sosednjega zemljišča, je dejansko vprašanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninskaa tožba - žalitev časti in širjenje neresničnih trditev
Po določbi 3. alinee 8. člena ZBPP mora prosilec s stopnjo verjetnosti izkazati nastanek pravno relevantnih posledic zaradi žalitve časti in širjenja neresničnih trditev.
ZKme-1 člen 57. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 13, 13/1, 13/1-5, 127b.
javni razpis - razpisni pogoji - Program razvoja podeželja - nepovratna sredstva - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - usposabljanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo - vračilo prejetih sredstev
Tožnik je nacionalno poklicno kvalifikacijo pridobil po preteku 36-mesečnega roka, določenega v 5. točki prvega odstavka 13. člena Uredbe PRP, ki določa, da če vlagatelj vloge ob predložitvi vloge ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede ustreznega poklicnega znanja in usposobljenosti, mora te zahteve izpolniti najpozneje v 36 mesecih od izdaje odločbe. Zato je odločitev Agencije, da mora tožnik vrniti vsa izplačana sredstva, pravilna.
V pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnik uveljavljal tudi olajšavo za vzdrževane družinske člane. To posebno olajšavo je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma lahko davčni zavezanec, ki vlaga davčno napoved v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, to je do 31. julija v letu, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, to uveljavlja najpozneje v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine (271. člen ZDavP-2). Tožnik je to olajšavo uveljavljal šele v pritožbi zoper odločbo o odmeri dohodnine, ki pa ni bila izdana na podlagi davčne napovedi, vložene do 31. julija leta, ki sledi letu, za katero se odmerja dohodnina, ampak v samoprijavi, kar pa je glede na zgoraj navedeno prepozno, zato je ni mogoče upoštevati.
ZPDZC člen 3, 3/1, 3/1-5. ZDDV-1 člen 36, 102, 103, 104.
DDV - dobava blaga - davčna osnova - preprodaja avtomobilov - delo na črno
Tožnik predmetnih vozil ni kupil za svoje potrebe oziroma jih niso kupili tožnikovi sorodniki za lastne potrebe, kot to navaja tožnik in kot to izhaja iz predloženih izjav. Iz tožnikovega ravnanja tudi po presoji sodišča izhaja, da je ta vozila kupil z namenom nadaljnje prodaje s ciljem pridobiti dobiček, kar pa podleže obdavčitvi po ZDDV-1. Tožnik je v letu 2007 preprodajal 9 rabljenih osebnih vozil in s prodajo dosegel obdavčljiv dohodek, čeprav za to ni imel registrirane dejavnosti in ni bil identificiran za namene DDV. Rabljena vozila, kupljena v drugi državi članici EU, so po vstopu Republike Slovenije v EU praviloma obdavčena z DDV v državi članici nakupa, razen če vozilo kupi davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in je vozilo obdavčeno v državi njenega sedeža. V skladu z 78. členom ZDDV-1 bi moral tožnik davčnemu organu prijaviti dejavnost, od katere bi moral obračunavati in plačevati DDV od prodajne vrednosti vozil oziroma od ustvarjene razlike v ceni rabljenih osebnih vozil, ki jih je preprodal. Tožnik je dejavnost opravljal na črno (5 alineja prvega odstavka 3. člena ZPDZC), bil pa je tudi sam gospodar posla, ne pa njegovi sorodniki, kot to navaja tožnik.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. ZDavP-2 člen 131, 131/5.
davčna preiskava - vpogled v spis - preiskovalni spis - zavrnitev vpogleda v spis
Postopek davčne preiskave se časovno uvršča v t.i. „predpostopkovno fazo“, torej v čas pred uradnim – formalnim začetkom postopka davčnega inšpekcijskega nadzora. Davčna preiskava na podlagi 131. člena ZDavP-2 ne pomeni posebnega davčnega postopka.
Davčne ugodnosti mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena oziroma prvega odstavka 271. člena ZDavP-2, uveljavljanje (katerihkoli) davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
dostop do informacij javnega značaja - načelo prostega dostopa - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - očitna zloraba pravice - očitno šikanozna zahteva
Šikanozne so tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd. Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja. Zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja to iz sodne prakse.
referendum - pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma - sklep občinskega sveta - javnopravna stvar
Ker gre za akt, ki po presoji sodišča spada med druge odločitve po 48. členu ZLS, bi morala tožena stranka, ko je prejela od civilne iniciative pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma, ravnati po določbah 47. člena ZLS in ZUP. To pomeni, da se mora pobuda obravnavati kot vložena zahteva v upravnem postopku (63. člen ZUP in drugi in tretji odstavek 47. člena ZLS), za katero veljajo nadaljnje določbe 125. in 129. člena ZUP.
nepovratna sredstva - Program razvoja podeželja - zahteva za izplačilo sredstev - razpisni pogoji - izpolnitev obveznosti
Tožeča stranka je plačilo računa, ki sicer glasi na upravičenca, dokazovala s predložitvijo kompenzacijske pogodbe, sklenjene med povezani osebami. Zato dokazilo o plačilu ne dokazuje, da je upravičenec poravnal svojo obveznost.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv - negativno mnenje študentskega sveta - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - avtonomija univerze
Avtonomije univerze ne gre tolmačiti kot absolutne diskrecijske pravice, saj mora pri odločanju o izvolitvi v naziv upoštevati tudi določbe zakonov in meril, ki jih sicer podrobneje univerza uredi sama. To pomeni, da mora tožena stranka, kljub temu, da je avtonomen zavod, upoštevati tudi osnovne procesne pravice strank v postopku. Nesporno je, da je ena od teh pravic tudi pravica do obrazložitve odločbe, ki mora biti popolna do te mere, da je spoštovano načelo enakega varstva pravic iz 22. člena URS. To določa, da je vsakomur zagotovljeno varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Iz te določbe izhaja dvoje - stranke v teh postopkih ne smejo biti obravnavane neenakopravno tako, da bi se v zadevi posamezne stranke odločilo drugače kot v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani mora biti zagotovljena tudi enakopravnost strank, ki so udeležene v postopku.
referendum - pobuda za razpis referenduma - ljudska iniciativa
Z dopolnjeno pobudo se uveljavlja zahteva, da občinski svet sklep odpravi. Po prvem odstavku 48. člena ZLS se z ljudsko iniciativo lahko zahteva le razveljavitev, ne pa odprava že sprejete odločitve občinskega organa. To pomeni, da se s pobudo pod točko (a) zahteva odločanje, ki ga zakon ne omogoča; že iz tega razloga je torej pobuda v tem delu v nasprotju z zakonom in zato nedopustna. Razlika med institutoma odprave in razveljavitve odločitve ni nepomembna, saj razveljavitev učinkuje ex nunc, za naprej, odprava odločitve pa ima učinek za nazaj, kar pomeni, da se odpravijo tudi vse pravne posledice odločitve. In prav takšen učinek bi tožnik rad dosegel, kar jasno sledi tudi iz njegovih navedb v sodnem postopku, kot je bilo že navedeno pa tega ZLS ne dopušča.
Tudi če bi tožnik s temi navedbami uveljavljal zahtevo za razpis občinskega referenduma, glede na ureditev iz ZLS ne bi mogel uspeti, saj v zadevi očitno ne gre za akt splošne pravne narave (46. člen ZLS) in ne za kakšno vprašanje, za katero bi poseben zakon določal možnost referenduma (46a. člen ZLS). Razpisa svetovalnega referenduma pa glede na določbe 46b. člena ZLS volivci ne morejo zahtevati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junij 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b, 23, 31, 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - odgovorna država članica - zahteva za ponovni sprejem - posebne potrebe prosilca - Nemčija
Tožnik je zaprosil za mednarodno zaščito v več državah članicah, in sicer v Sloveniji, Italiji, Švici in v Nemčiji. Iz spisov tudi sledi, da je prvič zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, in sicer 18. 12. 2012. Vendar pa iz spisov tudi dovolj jasno sledi, da Republika Nemčija, kjer je tožnik vložil prošnjo 4. 8. 2015, ni posredovala zahtevka za ponovni sprejem tožnika kot prosilca za mednarodno zaščito toženi stranki. To pa pomeni, da je v skladu z določbami tretjega odstavka 23. člena Dublinske uredbe postala Republika Nemčija kot država članica, v kateri je bila vložena nova prošnja, odgovorna za obravnavanje tožnikove prošnje, hkrati pa to pomeni, da je odgovornost tožene stranke za obravnavanje tožnikove prošnje kot države članice, v kateri je tožnik prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito, prenehala.
Zdravstvene težave in s tem posebne potrebe prosilca po določbah Dublinske uredbe ne predstavljajo ovire za odločanje o določitvi odgovorne države članice in s tem za izdajo izpodbijanega sklepa. Vplivajo pa na izvedbo predaje in s tem na izvršitev sklepa, saj mora država članica v skladu z določbami 31. (Izmenjava bistvenih informacij pred izvedbo predaje) in 32. člena Uredbe (Izmenjava zdravstvenih podatkov pred izvedbo predaje) pred predajo odgovorni državi članici poskrbeti, da se oseba z ozirom na svoje stanje in svoje potrebe ustrezno obravnava, vključno z zdravstveno oskrbo.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno povzela navedbe tožnika na ustnem razgovoru dne 19. 1. 2017, kakor tudi naslove s strani tožnika predloženih spletnih člankov o stanju v Republiki Bolgariji, vendar se do tožnikovih navedb v svoji obrazložitvi vsebinsko sploh ni kakorkoli opredelila, kar ji tožnik utemeljeno očita v tožbi. Poleg tega tudi ni povzela vsebine navedenih spletnih člankov in se v povezavi s tem, kar naj bi se tožniku v Bolgariji že zgodilo, ni konkretno opredelila, temveč je v tej zvezi zgolj posplošeno navedla, da se vsi štirje navedeni spletni članki nanašajo na stanje v času begunskega vala, ki ga ni več.
Tožena stranka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenili kršitev 4. člena Listine EU, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. To pa pomeni, da mora opraviti pregled pravnega in dejanskega stanja v zadevni državi glede tega med strankama spornega vprašanja.