davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo davka - nakup avtomobila pred potekom treh let
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDMV za oprostitev oz. vračilo davka na motorna vozila za vozilo Peugeot 807, ker je bilo kupljeno pred potekom 3-letnega obdobja, v katerem je tožnik že uveljavljal pravico do vračila davka na motorna vozila.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 64/2, 65, 66, 67, 70. ZUP člen 238, 238/3.
komasacija - postopek komasacije - komasirano zemljišče - elaborat - vrednotenje zemljišč - agromelioracijska dela - pritožbena novota
Šele s pritožbo uveljavljani ugovor o previsokem komasacijskem odbitku, brez da bi tožnik v pritožbi tudi navedel, zakaj ga ni uveljavljal že v postopku na prvi stopnji, je tako pritožbena novota, ki je organ druge stopnje ni bil dolžan obravnavati (tretji odstavek 238. člena ZUP).
Ker se je občina zavezala, da bo izvedla vsa potrebna agromelioracijska dela in s tem zagotovila ustrezen dostop (tudi) do parc. št. 1688, tožnik brez podlage ugovarja, da se ne strinja z odmerjeno mejo te parcele zaradi težje obdelave, saj bo na tak način urejen dostop (drugi odstavek 64. člena ZKZ) in s tem zagotovljena možnost ustrezne obdelave.
odškodnina od tuje države - FIP - finančna in izravnalna pogodba - možnost pridobiti tujo odškodnino - pogoj stalnega bivališča - obrazložitev odločbe
Le v primerih iz 11. in 12. člena ZDen morajo pravni nasledniki upravičenca izpolnjevati s tem zakonom določene pogoje za pridobitev upravičenj do denacionalizacije.
Bistveno je, da so osebe imele možnost od tuje države pridobiti odškodnino za premoženje, ki jim je bilo podržavljeno v smislu določb ZDen, pri čemer pa ni važna njena višina, kakor tudi ne, za katere vrste premoženja se je tuja država odločila izplačevati odškodnine.
Zakon o zaplembi premoženja (in o izvrševanju zaplembe) oziroma Zakon o konfiskaciji (in o izvrševanju konfiskacije), na podlagi katerega je bilo podržavljeno premoženje, je imel značaj reparacijskega predpisa, saj se je nanašal (tudi) na odvzem premoženja nemške države in njenih državljanov ali premoženja oseb nemške narodnosti po 1. in 2. točki Odloka AVNOJ-a.
Tako FIP kot Zakon o prijavi škod govorita o ''stalnem bivališču'' kot o enem izmed pogojev za uveljavljanje zahtevkov za povrnitev škode, vendar pa to ob nespornem dejstvu, da je E.E. bivala v Republiki Avstriji od 1945 do svoje smrti leta 1990 (in imela svoje bivališče oziroma bivališča prijavljena pri pristojnih organih v Republiki Avstriji), ne pomeni, da tega pogoja ne izpolnjuje.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - soglasje
Tožbeni ugovori, da je investitor toženko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja zavajal, so neutemeljeni in za določanje v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost izdanega gradbenega dovoljenja, popolnoma nerelevantni.
ZGO-1 člen 66. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dornava člen 122, 124.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa
V primeru, ko bi organ, ki sprejema obvezno razlago, dal z njo normi vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela, ne bi šlo za obvezno razlago, temveč za spremembo oziroma dopolnitev predpisa, ki mora biti sprejeta v predpisanem postopku, sicer razlaga ne sme predstavljati podlage za odločanje.
ZPOmK-1 člen 12a, 12o, 12o/2, 12i, 12i/3, 12k, 12k/5, 15, 15/2, 45, 45/1, 45/2, 46-53. ZUP člen 128, 135, 135/3, 273, 273/2, 273/2-1. ZUT člen 17, 17/1.
varstvo konkurence - koncentracija podjetij - postopek presoje koncentracije - začetek postopka - priglasitev koncentracije - načelo dispozitivnosti - načelo oficialnosti - umik zahteve - pooblastilo za odločanje o postopku - nastanek taksne obveznosti
Ob presoji organa, da javni interes obstoji tudi po umiku zahteve stranke, se načelo dispozitivnosti umakne upoštevanju javnega interesa, kar določba tretjega odstavka 135. člena ZUP omogoča. Pri obravnavani situaciji je, glede na navedene procesne in materialne določbe ZPOmK-1, ugotoviti, da je nadaljevanje postopka na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZUP mogoče. Možnost, da se na podlagi ZPOmK-1 začne postopek presoje koncentracije na zahtevo stranke ali po uradni dolžnosti, se po mnenju sodišča izkazuje kot podlaga, da se določba tretjega odstavka 135. člena ZUP uporabi.
S tem, ko je toženka odločila, da se postopek presoje koncentracije A. in B. nadaljuje, pogoj iz drugega odstavka 12.o člena ZPOmK-1 ni bil izpolnjen. Z izdajo izpodbijanega akta postopek presoje koncentracije ni bil končan, temveč se je nadaljeval. Tretji odstavek 12.i člena ZPOmK-1 določa, da direktor izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti Agencije, razen če ni za izdajo pristojen senat. Izpodbijani sklep je torej izdala pristojna oseba.
Ni slediti ugovoru, da podpisani v.d. direktorja nima veljavnega pooblastila za odločanje v konkretni zadevi, ker lahko opravlja zgolj posle poslovodenja. V konkretnem primeru je bil prejšnji direktor toženke razrešen na lastno zahtevo, vlada pa je na podlagi določb ZPOmK-1 imenovala za v.d. direktorja A.A. Tako je bil v.d. direktor toženke imenovan v skladu z določbami ZPOmK-1, delokrog v.d. direktorja pa je enak delokrogu direktorja toženke, vključno s sodelovanjem pri odločanju kolegijskih organov toženke, torej tudi pri odločanju senata.
Taksna obveznost je nastala ob vložitvi vloge za priglasitev koncentracije, torej je obveznost nastala za vlogo, s katero je tožnik začel postopek presoje koncentracije, in ne za odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - nenamenska raba kmetijskih zemljišč
Materialno pravna podlaga za izdajo izpodbijane odločbe je 4. člen ZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rastlin. Trajna rodovitnost tal pa je zagotovljena med ostalim tudi, če tla niso izpostavljena eroziji.
davek na dediščino in darila - davčna osnova - bodoče negotovo dejstvo
Pri ugotavljanju davčne osnove in odmeri davka ni mogoče upoštevati bodočih negotovih dejstev. Kot izhaja iz 5. člena ZDDD je osnova za davek vrednost podedovanega ali v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti. Pri tem pa se upoštevajo stroški in bremena, ki odpadejo na prejeto premoženje, katerih nastanek in višino je ob odmeri davka mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ni torej mogoče upoštevati bodočih negotovih stroškov oziroma vrednosti bremen, ki ob odmeri davka niso gotova.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - zaščitena kmetija - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pojem kmeta po ZKZ - izjava stranke
Ugotovitev organa o tem, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ji pridelki oziroma sredstva, pridobljena iz kmetijske dejavnosti, pomenijo poglavitni vir za preživljanje, je pravilna, saj z višino doseženega osebnega dohodka v letu 2014 občutno presega zatrjevani iz kmetijske dejavnosti doseženi dohodek. To pa pomeni, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev (druga alineja prvega odstavka 24. člena ZKZ v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, da je mogoče za osebo iz druge alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ zaključiti, da šteje za kmeta.
Za seznam prodanih proizvodov s samooceno doseženega dohodka organ ni presodil, da bi štel za verodostojen dokaz, na podlagi katerega bi dosegel prepričanje o takem pridobljenem dohodku iz kmetijske dejavnosti, kot je bil zatrjevan in izkazovan. Organ je štel, da gre za dokaz z izjavo stranke (188. člen ZUP), in v čemer mu sodišče pritrjuje, kar pomeni, da bi bil lahko uporabljen zgolj skupaj s še drugimi dokazi, kajti tudi po presoji sodišča ni mogoče šteti, da za dokazovanje dohodka kmetijskega gospodarstva drugih dokazov ne bi bilo mogoče pridobiti.
evidentiranje urejene meje - ustna obravnava - spor o poteku meje
Tudi po opravljeni ustni obravnavi je meja ostala sporna. Zato je prvostopni upravni organ pravilno pozval tožečo stranko, da sproži sodni postopek ureditve meje.
O odlogu davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper odmerno odločbo skladno s 87. členom ZDavP-2 davčni organ odloči izključno uradoma, in ne na zahtevo stranke. Enako velja za odločanje o zadržanju začete davčne izvršbe v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi (154. člen ZDavP-2). V primeru kot je obravnavani je, po presoji sodišča, podlaga za sprejem izpodbijane odločitve poleg že navedene 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tudi v določbi 2. točke prvega odstavka tega člena, ki določa, da organ zavrže zahtevo tudi, če vlagatelj v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka postopka.
Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.
V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na osebnem razgovoru, pa bi se morala. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, kot dokaz obstoja sistemskih pomanjkljivosti pa je predložil tudi članke in poročila. O slednjih se je toženka sicer (zgolj navidezno) opredelila, vendar pa je navedla naslove zgolj 4 člankov oziroma poročil, torej se ni opredelila do vseh predloženih listinskih dokazov, saj je, kot izhaja iz podatkov spisa, tožnik toženki predložil kot dokaz 12 različnih poročil, prispevkov, člankov in informacij o sodni praksi.
Zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo v Republiki Bolgariji, in iz katerih naj bi izhajalo, da ima Bolgarija uveljavljen sistem mednarodne zaščite, ter ugotovitev toženke, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, za preizkus odločitve glede na tožbene ugovore nedvomno ne zadošča.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3, 18, 29, 29/1. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Dublinska uredba III - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - trditveno in dokazno breme - začasna odredba
Tožena stranka se ni opredelila do osebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik na tem razgovoru, da bi bil življenjsko ogrožen s predajo v Republiko Bolgarijo, da je zaprosil za mednarodno zaščito, ker ni imel druge izbire, da niso imeli dovolj hrane, da ni bilo zdravniške oskrbe, da ni bilo prevajalca, da je spal v nečloveških razmerah, čeprav bi se o zatrjevanih okoliščinah morala izreči in jih presoditi. S temi okoliščinami je namreč tožnik utemeljeval razloge, zaradi katerih po njegovem mnenju predaja Republiki Bolgariji ni dopustna, saj bi zanj ponoven sprejem lahko pomenil nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja. Po mnenju sodišča je predložil tudi ustrezno listinsko dokumentacijo, to je različne članke in poročila. Tožena stranka pa se do vseh predloženih listin ni opredelila, saj je navedla zgolj naslove štirih spletnih člankov. Tožena stranka bi se namreč morala po mnenju sodišča opredeliti do vseh predloženih dokazov, ne pa le do selektivno izbranih listinskih dokazov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - Republika Bolgarija - obrazložitev odločbe
Toženka se ni opredelila do tožnikovih osebnih izkušenj, ki bi skupaj s podatki iz spletnih člankov, na katere se tožnik sklicuje, smiselno lahko pomenile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v primeru predaje Republiki Bolgariji. Prav tako se ni v celoti opredelila ne do navedenih poročil, ne do tožnikovega sklicevanja na prakso nekaterih sodišč drugih držav članic EU, iz katere izhaja, da Bolgarije ni mogoče avtomatično šteti za državo, kjer ne more priti do nevarnosti nečloveškega ali poniževalnega ravnanja s prosilci za mednarodno zaščito.
Toženka mora v primeru, ko prosilec za mednarodno zaščito zatrjuje obstoj sistemskih pomanjkljivosti glede pogojev za sprejem, ki bi lahko zanj pomenile kršitev 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, zaradi obrnjenega dokaznega bremena sama ugotoviti stanje glede teh okoliščin in šele nato odločiti o predaji. Opraviti mora pregled pravnega in dejanskega stanja v državi, čemur pa zgolj povzetek določb materialnega zakona, ki ureja azilno pravo, ter ugotovitev, da predloženi članki in poročila kažejo le na prezasedenost nastanitvenih kapacitet za emigrante v času begunskega vala, očitno ne zadošča.
Po določbi 3. odstavka 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev pravil postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Med slednjimi je v 7. točki 237. člena ZUP določena tudi situacija, ko se odločbe ne da preizkusiti.
ZTuj-2 člen 67. ZUP člen 252. ZUS-1 člen 64, 64/4.
tujec - odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - načelo nevračanja - napotki sodišča - obrazložitev odločbe drugostopenjskega organa
Tožena stranka napotkom sodišča v ponovljenem postopku ni sledila, na kar v tožbi utemeljeno opozarja tudi tožnik, ker je ob reševanju pritožbe v konkretnem primeru očitno zmotno ocenila kot irelevantne vse tožnikove navedbe in dokazne predloge v zvezi z uveljavljanjem načela prepovedi nevračanja (non refoulement), ki jih je tožnik kot stranka v postopku neuspešno uveljavljal tako v pritožbenem postopku, kot tudi že pred tem v ponovljenem postopku pred organom prve stopnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožnik nima prav, da toženka ni imela zakonske podlage za vsebinski preizkus zadeve, vendar pa bi morala za zakonito odločitev na podlagi 24. člena ZBPP oziroma ustrezno obrazložitev te odločitve na podlagi tega preizkusa navesti okoliščino, iz katere bi očitno izhajalo, da prosilec nima možnosti za uspeh.
dostop do informacij javnega značaja - informacije javnega značaja - zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava
Toženec ima sicer prav, da je tožnik nastal s postopnim statusnim preoblikovanjem notranje organizacijske enote zavoda, to je osebe javnega prava, v samostojno pravno osebo, vendar ni mogoče spregledati, da je do tega statusnega preoblikovanja prišlo na podlagi zakona. To pomeni, da je do preoblikovanja iz statusne oblike, ki nedvomno pomeni osebo javnega prava, v statusno obliko, ki je značilna za opravljanje tržne dejavnosti, prišlo po volji zakonodajalca. Zato po presoji sodišča tudi na tej podlagi ni mogoče sklepati o zakonodajalčevem namenu, naj tožnik obdrži status osebe javnega prava.