dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00026837
ZPP člen 254, 254/3. ZVEtL člen 7, 8. ZVEtL-1 člen 42, 43, 51, 57, 57/3.
vzpostavitev etažne lastnine - pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - nepravdni postopek - pravica do izjave v postopku - dokazovanje z izvedencem - izvedenec ustrezne stroke - določitev drugega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - sprememba materialnega predpisa - pravica do revizije - dopuščena revizija - prehodne in končne določbe ZVEtL-1
Ugotavljanje pripadajočega zemljišča v isti zadevi mora dati ob pravilni razlagi in uporabi kriterijev iz relevantnih določb ZVEtL in ZVEtL-1 enak rezultat. Tako na podlagi ZVEtL kot na podlagi ZVEtL-1 je skupna pripadajoča zemljišča potrebno obravnavati kot izjemo. Predlagatelji s pripombami na izvedensko mnenje niso uspeli vzbuditi resnega dvoma v pravilnost izvedenkinega strokovnega izhodišča, da je sporna nepremičnina skupno pripadajoče zemljišče.
sklepčnost tožbe - nedeljive obveznosti - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - skupnost dedičev - aktivna legitimacija
Ko eden izmed dedičev zahteva določeno stvar od tretjega, lahko zahteva le vrnitev stvari v zapuščino, ne pa njene izročitve njemu kot dediču; ker gre za pozitivno aktivno ravnanje v korist vseh udeležencev materialnopravnega razmerja oziroma v korist dediščinske skupnosti, udeležba vseh dedičev ni nujna.
Tožnica bi torej lahko vložila tožbo sama, vendar pa zaradi obstoja nerazdeljene dediščinske skupnosti le v korist vseh dedičev oziroma te skupnosti.
OZ člen 103, 111, 111/2, 468, 468/1-3, 480, 480/1.
kupoprodajna pogodba - pes - skrita napaka - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - vrnitev kupnine - kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe - zastaranje odškodninske terjatve - prekluzivni rok - pretrganje roka - dopuščena revizija
Pravica kupca, da odstopi od pogodbe, je po 3. točki prvega odstavka 468. člena OZ eno izmed upravičenj, ki spada med jamčevalne zahtevke, za katerega uveljavitev velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Ker pa odstopno upravičenje pomeni enostransko izjavo volje, ki samo po sebi kot oblikovalno upravičenje povzroči prenehanje pogodbe, za njegovo uresničitev in učinkovanje ni potrebno sodno uveljavljanje. Zadošča, da izjavo naslovnik prejme do izteka roka iz 480. člena OZ.
Kondikcijski zahtevki, ki so posledica prenehanja pogodbe zaradi kupčevega odstopa od pogodbe zaradi stvarnih napak stvari, ne sodijo med jamčevalne zahtevke in zanje ne velja enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ. Zanje veljajo splošna pravila o prenehanju pogodb in zastaranju terjatev.
Tudi uveljavljanje odškodnine (zahtevka za povrnitev stroškov, ki jih je imela tožnica zaradi poskusa odprave napake) ni posledica stvarne napake, ampak posledica odstopa od pogodbe. Za zahtevek, ki bi temeljil na pravilih o jamčevanju za stvarne napake, bi šlo, če bi bila napaka odpravljena; povrnitev stroškov bi tedaj tožnica lahko zahtevala (le) kot odškodnino zaradi zagotovitve pravilne izpolnitve pogodbe. Ker pa napaka ni bila odpravljena in je prišlo do odstopa od pogodbe, niso relevantna določila o jamčevanju (konkretno drugi in tretji odstavek 468. člena OZ), ampak določila o prenehanju pogodb, konkretno 103. člen OZ (v zvezi s prvim odstavkom 111. člena OZ).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - dovoljenost revizije - direktna revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred 14. 9. 2017, zato se je postopek pred Vrhovnim sodiščem nadaljeval po določbah ZPP, kot so veljale pred novelo ZPP-E. Ker v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta presega 40.000,00 EUR in je revizija dovoljena po samem zakonu, je sodišče ne more dopustiti.
Ker ni bilo ugotovljeno, da bi se iz stanovanja tožencev širil hrup, sta sodišči utemeljeno kot nepotreben zavrnili dokaz z izvedencem, ki naj bi ugotovil intenziteto, vir, vrsto in vzorec tega hrupa, ugotovil ustreznost zvočne izolacije stanovanja tožencev in izvedel "rekonstrukcijo" hrupne dejavnosti. Iz istega razloga sta utemeljeno zavrnili dokaz z izvedencem medicinske stroke in ogled.
Ne glede na zapis, da se opredeljuje predvsem do dokazov, ki so za odločitev relevantni, dokazna ocena ustreza zahtevam iz 8. člena ZPP, saj je iz argumentacije sodišč prve in druge stopnje razvidno, kateri dokazi so bili podlaga ugotovljenim dejstvom.
URS člen 26. ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 367, 370, 377, 384, 384/1.
povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - odškodninska odgovornost države - kazenski postopek - vložitev obtožnice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - revizija kot prepis pritožbe - dovoljenost revizije - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Ponavljanje (oziroma izrecen prepis) pritožbenih navedb, na katere je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, še v revizijskem postopku, ne da bi revident pojasnil, zakaj naj bi bil odgovor pritožbenega sodišča napačen, pomeni neustrezen poskus dostopa do Vrhovnega sodišča.
Revizijska navedba, da je upravljavec smučišča zaradi ekonomskih razlogov na smučišču dopuščal anarhijo, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Iz dejanskih ugotovitev ne izhaja zaključek niti o njegovi objektivni odgovornosti niti o opustitvi dolžnega nadzora na smučišču.
ZKP člen 200, 200/1, 205, 205/2, 272, 272/2, 272/3.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - napačna pravna podlaga - vpliv na zakonitost sklepa
Napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za delegacijo pristojnosti - pavšalne trditve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim pooblaščenka tožnikov ni zadostila. V predlogu je sicer zastavila štiri splošna vprašanja, kli pa se sploh ne dotikajo ključnih razlogov sodišča druge stopnje. Poleg tega razen posplošene trditve, da je sodišče z izpodbijano odločitvijo poseglo v tožnikovi pravici do zasebne lastnine in pravico do izjave, ne izpodbija navedbe sodišč, da je bila zelo natančno pozvana, naj dopolni trditve v tožbi in naj pravilno oblikuje tožbeni zahtevek. Prav tako tudi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev sodišč o nesklepčnosti tožbe napačna.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost revizije - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. V predmetni izvršilni zadevi ne gre za sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim bi bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1) ali je uporaba določb Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) glede odškodninske odgovornosti izvajalca poštnih storitev, omejitve višine odškodnine ter izključitve odgovornosti v primeru posredne škode omejena izključno na primere, ko je podana lažja oblika krivde, ter na najpogostejše in najbolj tipične primere škodnih dogodkov (in kateri so takšni primeri) in 2) ali je škodo, ki nastane naslovniku poštne pošiljke in ni posledica direktnega ravnanja izvajalca poštnih storitev, temveč ravnanja tretje osebe, ki je poštno pošiljko prejela zaradi napake izvajalca poštnih storitev, mogoče opredeliti kot posredno škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00027444
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti v medijih - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - rumeni tisk - zavrnitev predloga
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZBPP člen 31a, 31a/1. ZUP člen 21, 27, 27/3, 127. ZS člen 106, 106/5.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - brezplačna pravna pomoč - stek - stalno prebivališče - začasno prebivališče - zavrženje predloga za odločitev v sporu o pristojnosti
ZBPP krajevno pristojni upravni organ za odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči določa alternativno, pri čimer enak pomen daje tako stalnemu kot začasnemu prebivališču. Ker ima prosilec za brezplačno pravno pomoč stalni in začasni naslov na območjih različnih okrožnih sodišč, je prišlo do steka pristojnosti obeh okrožnih sodišč. Kadar bi bila hkrati krajevno pristojna dva ali več stvarno pristojnih organov, je pristojen tisti organ, ki je prvi začel postopek; krajevno pristojni organi pa se lahko sporazumejo, kateri od njih bo vodil postopek. V primeru steka pristojnosti po ZUP spor o pristojnosti ni dopusten. Zahtevo za takšen spor o pristojnosti organ, pristojen za odločanje v sporu o pristojnosti, zavrže.
ZPOmK-1 člen 54, 54/2, 59. ZUS-1 člen 51, 51/2, 54, 54/2, 59, 59/1, 59/2, 59/2-2, 60, 75, 75/3. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
odločba urada za varstvo konkurence - predlog za opravo glavne obravnave - glavna obravnava v upravnem sporu - odločanje sodišča brez glavne obravnave - odločanje na seji - pravica do izjave - ugoditev reviziji - dopuščena revizija
V primerih, ko stranka navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tistim dejanskim ugotovitvam izpodbijanega upravnega akta, ki tvorijo podlago sprejete odločitve, predpostavke za sojenje na seji niso izpolnjene niti z vidika druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.
Upoštevati je treba, da glavna obravnava ni namenjena zgolj izvajanju dokazov. Glavna obravnava je na splošno namenjena zagotavljanju splošne pravice strank do izjavljanja in enakega obravnavanja (22. člen Ustave RS) oziroma zagotavljanju pravice do poštenega sojenja (prvi odstavek 6. člena EKČP).
Izvedba javne obravnave pred sodiščem prve in edine stopnje, ki je pristojno za presojo tako dejanskih kot tudi pravnih vprašanj (sodišče s polno jurisdikcijo), praviloma vključuje pravico do izvedbe ustne obravnave, s čimer so stranki zagotovljena temeljna procesna jamstva subjekta odločanja v razmerju do države. Pravica do glavne obravnave pred sodiščem je tako človekova pravica iz 22. člena Ustave. Katere procesna jamstva izmed tistih, ki jih vključuje splošna pravica do izjavljanja iz 22. člena Ustave, je treba v konkretnem primeru na glavni obravnavi zagotavljati strankam postopka, je vselej odvisno od okoliščin konkretne zadeve.