Izvedenec mora zahtevati nagrado in povračilo stroškov takoj po izdelavi izvedenskega mnenja oziroma takoj po ustnem podajanju izvida in mnenja oziroma po nastanku stroškov, sicer svojo pravico do nagrade oziroma povrnitve stroškov izgubi. Vendar pa je sodišče dolžno izvedenca na to njegovo pravico opozoriti. Opustitev opozorila na navedeno prekluzijo je kršitev postopka.
razlastitev – določitev odškodnine v postopku razlastitve
Ni pravilno stališče, da bi sodišče razlaščene parcele moralo vrednotiti kot nezazidano stavbno zemljišče, ker je to v skladu z uradnim statusom parcel na dan uvedbe razlastitvenega postopka. Upoštevati je potrebno namreč namen, zaradi katerega se je parcela uporabljala dotlej, ko je bila s planskim aktom spremenjena v nezazidano stavbno zemljišče.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi moral priti na delo, četudi mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da ni mogel opravljati dela voznika. Ker pa kljub jasnemu opozorilu tožene stranke na delo ni prišel, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja zakonita.
aktivna legitimacija – samostojni podjetnik – izbris iz registra
Okoliščina, da je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz registra, ne vpliva na njegovo aktivno legitimacijo. Njegova tožba je dopustna, saj gre v vsakem primeru za fizično osebo – ne glede na to, ali je vpisan v registru, in ne glede na to, ali je v tožbi označen s pristavkom s.p..
URS člen 25. ZPP člen 89, 89/1, 89/2, 90, 108, 108/1, 324, 324/1, 324/6.
odločba višjega sodišča – pravni pouk – izredno pravno sredstvo – revizija – postulacijska sposobnost
Ker je pravica do pritožbe ustavna pravica, je pravni pouk v sodbi predviden le v odločbi prvostopenjskega sodišča, ne pa tudi v odločbi višjega sodišča. Skladno s tem višje sodišče tožnice ni bilo dolžno poučiti o možnosti izrednih pravnih sredstev zoper odločbo, s čimer je odpadlo tudi opozorilo, kdo lahko vlaga izredno pravno sredstvo.
sprememba ponudbe – bistveno spremenjena ponudba – sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni – prodajna pogodba
Če se sprememba ponudbe nanaša na drugačno kakovost blaga, se šteje, da bistveno spreminja ponudbo, kar pomeni, da tako spremenjena ponudba terja tudi sprejem spremenjene ponudbe.
ZZK-1 člen 22, 22/5, 63, 63/1, 79, 161, 161/3, 161/3-3.
zaznamba spora – pridobitev lastninske pravice na izvedeni način – pogoji za vpis
Zaznamba spora o pridobitvi pravice ni dovoljena, če predlagatelj uveljavlja pridobitev lastninske ali druge stvarne pravice na izvedeni način, prav tako pa ni dovoljena, če predlagatelj s tožbo ne zahteva ugotovitve obstoja svoje pravice.
Če pisanje stranki dejansko pride v roke, je tudi formalna pomanjkljivost pri vročanju odpravljena. V obravnavani zadevi ni pomembno ali je bila tožencu tožba, s katero je bil seznanjen, vročena osebno, ali pa jo je prejela druga oseba in jo nato izročila tožencu. Pomembno bi bilo, če bi tožencu druga oseba izročila tožbo po poteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka za odgovor, tako da toženec tega procesnega dejanja ne bi mogel več opraviti. Življenjska izkušnja je, da družinski član, ki je prejel sodno pošiljko, naslovnika seznani z njo pred potekom tridesetdnevnega roka. Če temu ni tako, bi morala tožena stranka to zatrjevati.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero – nadurno delo – neenakomerno razporejen delovni čas
Pri odškodnini ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi gre za odmeno oziroma nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu, torej za izgubo zaposlitve kljub predhodni ugotovitvi nezakonite odpovedi delodajalca in vzpostavitvi delovnega razmerja najdlje za čas do odločitve sodišča prve stopnje. To ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo premoženjsko škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi za čas do prenehanja pogodbe o zaposlitvi, temveč odškodnina za bodočo ocenjeno škodo. Kriterije za odmero odškodnine so predvsem zaposlitvene možnosti delavca, njegova starost, delovna doba, poklic, druge osebne okoliščine, prejemanje denarnega nadomestila in podobno.
Za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo nadurnega dela ni bistveno, ali je bil tožnikov delovni čas neenakomerno razporejen ali ne, ampak, ali je tožniku možno očitati, da do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni izrabil vseh ur, ko je delal več, kot znaša polni delovni čas. Če teh ur ni izrabil, ker je bil v bolniškem staležu, mu plačilo pripada, saj odsotnost z dela zaradi bolezni ne more biti razlog, da delavec izgubi pravico do plačila za opravljeno delo, ki je presegalo polni delovni čas.
Če delavec z dela izostane neupravičeno, lahko delodajalec ali prične in izvede disciplinski postopek ali pa poda (izredno, redno iz krivdnega razloga) odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne more pa mu zaradi tega prenehati izplačevati plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi.
odškodninska odgovornost delavca – zamudna sodba – odgovor na tožbo – število izvodov vloge
Tožena stranka je sicer podala odgovor na tožbo, ki pa ga je podala le v enem izvodu, tako da je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dopolnitvi toženčeve vloge. Ker tožena stranka ni ravnala skladno s sklepom sodišča, je le-to v nadaljevanju odgovor na tožbo zavrglo. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zoper sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Tako je bilo potrebno šteti, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, torej so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica edina izmed delavcev na delovnem mestu skrbnika prodajnih razgovorov, ki v spornem času več kot tri zaporedne mesece ni dosegla predvidene kvote razgovorov, ki se je zahtevala, ji je tožena stranka po opravljenem zagovoru utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
plača – osnovna plača – dodatek k plači – javna dela
Tožena stranka se je s posebno pogodbo o zaposlitvi zavezala tožnici dati več pravic iz naslova osnovne plače in dodatkov k plači, tako da je svojo zavezo dolžna izpolniti ne glede na dejstvo, da je tožnica delo opravljala kot brezposelna oseba v okviru programa javnih del.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZPP člen 180, 180/2, 217, 217/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZDSS-1 člen 5, 31, 34.
individualni delovni spor – spor o prenehanju delovnega razmerja – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – vrednost spornega predmeta – dokazovanje – načelo kontradiktornosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Upoštevaje, da gre za individualni delovni spor, tako da pristojnost sodišča ni odvisna od vrednosti spornega predmeta, in da gre za spor glede obstoja in prenehanja delovnega razmerja, v katerem je v vsakem primeru dovoljena revizija, tožniku vrednosti spornega predmeta v tožbi ni bilo treba navesti.
Sodišče prve stopnje je dokaz z vpogledom v sodni register, na katerega je praktično v celoti oprlo svojo odločitev o podrednem tožbenem zahtevku, izvedlo in ocenjevalo izven glavne obravnave, s čimer je kršilo načelo neposrednosti oziroma je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
dodelitev mladoletnega otroka – želje otroka – korist otroka
Mnenje in želje otroka, ki je sedaj sta 13 let, ob vložitvi tožbe pa je bil star 10 let, za sodišče ni obvezujoče. Sodišče mora skrbeti za korist otroka. Otrok te starosti pa ne more z gotovostjo vedeti, kaj je njegova korist.
Iz abstraktne narave obveznosti iz menice izhaja nevarnost, da bi dobroverna tretja oseba kljub izdani začasni odredbi v neizpodbijanem delu prvostopenjskega sklepa pridobila podlago za vnovčenje menice v razmerju do upnika. Zagrožena sankcija v obliki denarne terjatve v primeru kršitve te prepovedi s strani dolžnika z vidika upnika ne zagotavlja enakega zavarovanja, kot bi bilo zagotovljeno v primeru odrejene hrambe navedenih listin, v kolikor ima dolžnik le-te še vedno v posesti.
Narava postopka za izdajo začasne odredbe terja, da ima v primeru izdane začasne odredbe dolžnik v ugovornem postopku možnost podajanja ustrezne trditvene podlage, s katero lahko izpodbija dejansko podlago za izdajo začasne odredbe. Takšen postopek pa lahko poteka le pred prvostopenjskim sodiščem, saj bi bilo v nasprotnem primeru dolžniku odvzeta možnost uveljavljanja ustavne pravice do pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Do izdaje začasne odredbe je namreč tovrsten postopek načeloma enostranski postopek na predlog upnika, zato ima dolžnik, če pred tem ni bil pozvan na izjavo, možnost podajanja trditvenih navedb šele v ugovornem postopku.
ničnost pogodbenega določila – nasprotovanje prisilnim predpisom – zloraba prevladujočega položaja – sklepčnost ugovora – relevantni trg – prevladujoč položaj – pravni standard – ugovor delne neizpolnitve pogodbe – zavračanje delne izpolnitve pogodbe – eventualni pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – obogatitev – prikrajšanje – odsotnost pravne podlage
Določba 2. odstavka 214. člena ZPP, na katero se opira sodišče prve stopnje pri ugotovitvi obstoja prevladujočega položaja, se namreč nanaša na dejstva, ne pa na pravno kvalifikacijo oziroma pravni zaključek. Pojem prevladujočega položaja nekega subjekta na trgu je pravni standard, katerega vsebino je treba napolniti s pravno relevantnimi dejstvi in okoliščinami, ki ga udejanjajo. Tako je za pravni zaključek, da ima nek subjekt prevladujoč položaj na trgu, treba najprej opredeliti relevantni stvarni (produktni ali storitveni) in geografski trg, saj je o prevladujočem položaju mogoče govoriti le glede na nek konkreten stvarni in geografski trg. Seveda pa mora stranka, ki se na zlorabo prevladujočega položaja sklicuje, navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih bo mogoče opredeliti stvarni in geografski trg, prav tako pa tudi navesti dejstva in predlagati dokaze, ki omogočajo zaključek, da ima subjekt na relevantnem trgu prevladujoč položaj. Ker tožena stranka teh dejstev ni navedla, sodišče ni moglo ugotavljati ne relevantnega trga ne obstoja prevladujočega položaja tožeče stranke na tem trgu. Že zato je ugovor tožene stranke o (delni) ničnosti spornega pogodbenega določila nesklepčen.
Predmet pogodbe je bil tako zakup podatkovnih vodov, kot tudi zakup podatkovnih vmesnikov, vendar pa je tožena stranka vztrajala pri uporabi svojih vmesnikov. Ker je tožena stranka izrecno zavračala (delno) izpolnitev po sporni pogodbi, se v pravdi ne more uspešno sklicevati na to, da tožeča stranka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnila v celoti.
V primeru delavca, ki ostane brez zaposlitve in brez osebnega dohodka, lahko sodišče delodajalcu naloži plačevanje nadomestila plače za čas trajanja spora o (ne)zakonitosti prenehanja delovnega razmerja, če je to potrebno za preživetje delavca in oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati. Za izdajo takšne začasne odredbe pa mora delavec najprej izkazati za verjetno, da terjatev zoper delodajalca obstoji oziroma da bo nastala, česar tožnica ni storila. Njen predlog za izdajo začasne odredbe tako ni utemeljen.