pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - količnik za odmero takse - nepravdni postopek - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius)
V nepravdnem postopku se taksa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari odmeri s količnikom 0,7. Odmeri se glede na znesek sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 17, 21, 21/1. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 104, 104/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna poravnava - primeren izvršilni naslov za izvršbo - obstoj terjatve do dolžnika - razveza pogodbe po samem zakonu - razlaga jasnih pogodbenih določil
Drži sicer, da je skladno z načelom stroge formalne legalitete izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (primerjaj 17. člen ZIZ). Vendar pa navedeno ne pomeni, da izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne sme niti ugotoviti. Nasprotno, vsebino domnevnega izvršilnega naslova mora izvršilno sodišče ugotoviti že zato, da lahko presodi, ali sploh lahko dovoli predlagano izvršbo. Da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, mora terjatev namreč sploh obstajati (prim. prvi odstavek 21. člena ZIZ). Ob tem, da sta se stranki izrecno dogovorili, da se v primeru, da nasprotna stranka kljub pozivu oziroma v dodatnem roku iz poziva ne sklene glavne pogodbe, predpogodba šteje za razvezano, sodišče prve stopnje, ki je v celoti (in ne le paricalno) vezano na vsebino zatrjevanega izvršilnega naslova, izvršbe ni moglo dovoliti, saj je iz predlogu za izvršbo priloženih listin jasno razvidno, da izterjevana terjatev niti ni nastala.
Določilo drugega odstavka 104. člena OZ, po katerem lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev, ni kogentne narave, stranki pa sta se v pogodbi sami dogovorili za drugačno posledico nesklenitve glavne pogodbe po dodatnem pozivu na sklenitev nasprotni stranki.
Kot sporne določbe pogodbe oziroma sodne poravnave je treba razumeti le tiste, ki glede na besedilo ali glede na kontekst, v katerem so oblikovane, objektivno vzeto dopuščajo več različnih razlag. Dodatna razlaga je torej potrebna le, če je pogodbeno določilo objektivno nejasno oziroma dvoumno, ker gre za razlago izvršilnega naslova, pa so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00062320
ZDSS-1 člen 63, 72, 75.. ZPIZ-2 člen 3.
pravica do starostne pokojnine - zavrženje tožbe - dokončna odločba zavoda kot procesna predpostavka za dopustnost vložitve tožbe
Pri zahtevi tožnice za znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne gre za samostojno pravico, ki bi jo tožnica lahko samostojno uveljavila v posebnem ugotovitvenem postopku. Tožničina zahteva se nanaša na dejstvo, da zakon omogoča, da se poleg časa prebitega v obveznem zavarovanju, v zavarovalno dobo všteje tudi nekatera obdobja izven delovnega razmerja, ki jih zakon taksativno našteva. Kot pravilno izpostavlja toženec, bo lahko tožnica znižanje starosti zaradi skrbi za otroka uveljavljala v postopku, ki se bo začel na njeno zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, tj. v postopku dejanske upokojitve. Ob morebitnem nestrinjanju z odločbo toženca, bo imela tožnica na voljo vsa pravna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061272
ZIZ člen 187, 187/1. ZFPPIPP člen 97, 97/2, 224, 224/2, 245, 376, 386, 386/1-1. ZPP člen 77, 77/2, 80.
javna dražba nepremičnin - kdo ne more biti kupec - dolžnik - predkupni upravičenec - kupec na prisilni javni dražbi - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prenos pooblastil na upravitelja - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik
Kupec ne more biti dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Ker dolžnik ne more biti kupec, na javni dražbi tako ne more sodelovati kot predkupni upravičenec. Povsem pravilno mu sodišče prve stopnje tako ni vročilo odredbe o prodaji kot "predkupnemu upravičencu", saj to niti ni.
Ker je z začetkom stečajnega postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena in ker je stečajni dolžnik procesno sposoben v mejah svoje poslovne sposobnosti, je od odgovora na vprašanje ali je predmet postopka premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno ali lahko stečajni dolžnik procesna dejanja opravlja samostojno.
Priznan status vojnega veterana od 15. 4. 1991 do 18. 7. 1991 na podlagi 6. odst. 2.a člena ZVV sam po sebi ne predstavlja relevantnega razloga za obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2, čeprav je pritožnik kot pripadnik JLA po nalogu organov R Slovenije izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist R Slovenije. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim stališčem iz prvostopenjske sodbe, da v okoliščinah obravnavanega primera status vojnega veterana ni v nobeni povezavi z statusom časnika TO RS. Gre za dva različna statusa. Status vojnega veterana ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine v nepravi obnovi postopka na način, kot neutemeljeno vztraja pritožnik.
obrazloženost ugovora - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravno pomembna dejstva - dokazi
Neobrazložen je lahko samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma ki za trditve ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov.
Odvetniška tarifa (2003) člen 19,. Odvetniška tarifa (2003) tarifna številka 37, 37/2, 42. ZOdvT člen 19.
stroški zagovornika - nagrada za zastopanje na naroku - zasliševanje prič - več prekrškov - pojasnila o uporabi tarife
Pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da Pojasnila k tarifnim številkam, dana s strani Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), ne zavezujejo sodišča, da jih pri razlagi določb tudi upošteva.
Prav tako pravilni so razlogi sodišča prve stopnje, da zagovorniku pripada le nagrada za zagovor obdolženca na narokih, ne pa tudi za zaslišanje vsake izmed prič. K takšni razlagi napotuje dikcija v času opravljene storitve veljavne OT, ki določa nagrado izrecno za zagovor obdolženca na narokih, torej kot eno procesno dejanje.
Zakon o delovnih razmerjih - prečiščeno besedilo (1983) člen 33, 33/1, 34, 34/1, 35, 37, 108, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3.. ZPP člen 112, 112/9, 286b, 286b/1.. ZVZD-1 člen 12, 50.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - vložitev tožbe na nepristojno sodišče - prepoved opravljanja dela - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Sodišče prve stopnje je zmotno upoštevalo, da je tožnik delo z istim viličarjem opravljal vse do prejema izpodbijane izredne odpovedi. Pogoj nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja mora biti izpolnjen ob podaji izredne odpovedi, delodajalec pa se o tem praviloma odloči še na podlagi zagovora delavca, zato ne more biti odločilno, da delavcu pred tem ni prepovedal opravljanja dela. Vendar pa pritožbeno sodišče upoštevaje okoliščine, da je bila to tožnikova prva kršitev v več kot 36 letih dela, da je pri tem prišlo le do minimalne poškodbe sodelavke in da so tudi drugi delavci tožene stranke z viličarjem večkrat upravljali na enak (protipraven) način kot tožnik, pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zaradi ugotovljenih kršitev ni moglo priti do izgube zaupanja do takšne mere, da je bil nujen izrek najhujše delovnopravne sankcije.
zelene površine - izrek opomina - nepravilno parkiranje
Sodišče prve stopnje je storilki pravilno obrazložilo, da dejstvo, da so na kritični zeleni površini parkirala tudi druga vozila, njene zahteve za sodno varstvo zoper navedeno odločbo ne more utemeljiti. Iz opredelitev prekrška po navedenem členu Odloka namreč ne izhaja, da bi bilo to dejstvo pravno relevantno. Zato tudi pritožba ne more uspeti s trditvami, da tam še vedno parkirajo vozila, saj to na storilkino odgovornost za očitani prekršek ne more vplivati.
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 129, 129/1, 359, 359/1, 364, 364/4.
pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - krivda - ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje
Skladno s prvim odstavkom 129. člena ZKP sodba postane pravnomočna, če se ne more izpodbijati s pritožbo (formalna pravnomočnost). Glede na to, da drugostopenjske sodbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo (razen v primerih po 398. členu ZKP, za kar v tej zadevi očitno ne gre), je prvostopenjska sodba v obsodilnem delu glede odločbe o krivdi, ki jo je drugostopenjsko sodišče potrdilo, postala formalno pravnomočna. Posledično je prvostopenjska sodba v navedenem delu postala tudi materialno pravnomočna, kar pomeni, da je bilo o obdolženkini krivdi za navedena dejanja dokončno odločeno (res iudicata).
Pritožbeno uveljavljanje kršitve prvega odstavka 359. člena in v zvezi s četrtim odstavkom 364. člena ZKP ni utemeljeno. Če bi prvostopenjsko sodišče v krivdoreku izpodbijane sodbe navajalo opis kaznivih dejanj, glede katerih je bila obdolženka že pravnomočno spoznana za krivo, bi to pomenilo, da bi s tem znova odločalo o obdolženkini krivdi zanje - torej o nečem, o čemer je že bilo pravnomočno razsojeno. To pa bi predstavljalo očitno kršitev temeljnega načela prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), kot to izhaja iz 31. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 10. člena ZKP.
O nastopu pravnomočnosti ne odloča višje sodišče, temveč pravnomočnost ob izpolnitvi vseh pogojev nastopi že na podlagi samega zakona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061563
KZ-1 člen 20, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 394, 394/1.
oprostitev obtožbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje na pritožbeni stopnji - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - nejasen izrek sodbe sodišča prve stopnje - kaznivo dejanje goljufije - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek sodbe - elementi sostorilstva - protipravno ravnanje
Pritožba je utemeljena.
Pritožba v bistvenem navaja, da iz opisa historičnega dogodka v izreku izpodbijane sodbe ne izhajajo zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja goljufije niti elementi sostorilstva, ker ni razvidno, kakšno naj bi sploh bilo obdolženčevo protipravno izvršitveno ravnanje, in ker iz izreka izhaja, da je bil B. B. tisti, ki je vzpostavil stik z oškodovancem in se z njim dogovarjal, ne pa tudi obdolženec.
predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - pravilna vročitev - pooblaščenec za vročitve
Za zaključek, da gre za pooblaščenca za vročitve, pa ni mogoče sklepati na podlagi indicev, temveč morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa drugi odstavek 89. člena ZUP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00061224
ZVP člen 26, 26/1. ZPP člen 4, 4/1, 286b, 339, 339/1.
obveznice - materializirani vrednostni papir - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - dokazni predlog za zaslišanje priče - zaslišanje priče - neposredno zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnikov o zaslišanju prič - soglasje strank za branje zapisnikov - pravočasno grajanje procesnih kršitev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je že v tožbi predlagala zaslišanje A. A. v zvezi z ugotavljanjem dejstva, ali so bile sporne obveznice izdane v obliki pisne listine. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da je tožena stranka v spis predložila del zapisnika naroka za glavno obravnavo v zadevi XI Pg 1906/2014 z dne 4. 9. 2015, iz katerega izhaja izpoved navedene priče. Tožeča stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 15. 4. 2022 grajala neizvedbo dokaza z zaslišanjem predlagane priče. Na podlagi navedenega je tožeča stranka utemeljeno opozorila na kršitev načela neposrednosti iz prvega odstavka 4. člena ZPP. Ta določa, da da sodišče odloči na podlagi (med drugim) neposrednega obravnavanja, kar v navezavi na konkretno zadevo pomeni, da sodišče v odsotnosti soglasja strank ni bilo upravičeno le prebrati zapisnika zaslišanja A. A. iz drugega postopka. Ta kršitev je nedvomno vplivala na zakonitost sodbe, saj je, kot že rečeno, izpoved A. A. sodišče prve stopnje upoštevalo kot nosilni razlog za odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - bolezen
Obdolženčevo priznanje storitve kaznivega dejanja in kesanje nista takšni okoliščini, ki bi že sami po sebi bili garancija, da ne bo nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in bi terjali njegovo izpustitev na prostost oziroma milejši omejevalni ukrep. Enako velja tudi glede obdolženčevih zdravstvenih težav, na katere se pritožnik sklicuje. 32. člen Pravilnika o izvrševanju pripora priprtim osebam med izvrševanjem pripora zagotavlja vso potrebno zdravstveno varstvo, tudi bolnišnično, če tako odredi direktor zavoda.
razlika v plači - del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela
Tožnik v svoji trditveni podlagi niti ni navajal, kakšen je bil predviden obseg dela, ki se je od njega pričakoval, in za koliko ga je presegel glede na vnaprej določene kriterije. Tožnik ni po mesecih specificiral, katere konkretne naloge je opravljal in koliko časa. Povečan obseg dela je utemeljeval izključno na dejstvu, da je v celotnem vtoževanem obdobju poleg nalog svojega delovnega mesta policist kontrolor opravljal tudi naloge (višje vrednotenega) delovnega mesta vodje izmene, ter da že to samo po sebi pomeni opravljanje povečanega obsega dela. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da delavec ni upravičen do plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela zgolj na podlagi dejstva, da opravlja naloge izven delokroga svojega delovnega mesta. To namreč samo po sebi še ne dokazuje opravljanja povečanega obsega dela (sklep VSRS VIII Ips 56/2020).
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi toplote - fiksni stroški - odpoved pogodbe - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljene pritožbene novote - poziv na odgovor na navedbe nasprotne stranke - vročilnica kot javna listina
Vloga tožeče stranke je bila vročena toženi stranki dne 14. 6. 2022, kar dokazuje podpisana vročilnica na list. št. 40 spisa. Skupaj z dopolnitvijo tožbe je bil toženi stranki vročen tudi poziv, naj odgovori na vlogo tožeče stranke (list. št. 38), kot je navedeno tudi na prvi strani podpisane vročilnice. Na omenjenem pozivu je v 1. točki navedeno, da ima tožena stranka pravico odgovora z novo vlogo v roku 8 dni, v drugi alineji 3. točke je navedeno, da mora z vlogo, v kateri odgovarja na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze (enako je zapisano tudi v 5. točki poziva), v 4. točki pa je navedeno, da se dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene na pozivu, ne upoštevajo. Vročilnica je javna listina, ki dokazuje opravo vročitve. Sicer je dopustno dokazovati nasprotno, vendar pa je dokazno breme glede tega na stranki, ki zatrjuje nepravilnost vročitve. Tožena stranka je podala neobrazloženo navedbo, da ji vloga tožeče stranke z ustreznim pozivom ni bila vročena, s čimer ni uspela izpodbiti pravilnosti vročitve.
URS člen 22, 23. ZIZ člen 38, 38/1, 225, 225/2, 225/4. ZPP člen 152.
pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - nedenarna obveznost - predujem za kritje stroškov - sklep o plačilu predujma - namen izvršilnega postopka - izvršba zaradi dosege dejanj - dejanje, ki ga lahko opravi kdo drug - izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - izvršilni stroški - oprava dejanj na dolžnikove stroške
Upnik je pridobil izvršilni naslov in je sodišče na njegovi podlagi dovolilo izvršbo za dosego nadomestnega dejanja, založen pa je bil tudi predujem v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ. Sedaj je nadaljevanje postopka stvar upnika, ki ga je sodišče pooblastilo, da na dolžnikove stroške izvedbo del zaupa nekomu drugemu. To, da navedena določba govori o dolžnikovih stroških, seveda še ne pomeni, da bi upnik izvedbo potrebnih del vnaprej plačeval iz založenega predujma, običajno je namreč, da v sodnih postopkih vnaprej stroške plača sama stranka (tako npr. prvi odstavek 38. člena ZIZ in 152. člen ZPP). Besedna zveza »na dolžnikove stroške« pomeni, da bo stroške teh del, ko se bo napravil končni obračun in ko bo sodišče preverilo upravičenost stroškov, ki (in ko) jih bo priglasil upnik, kril dolžnik. Namen predujma je zgolj ta, da si upnik s tem zagotovi, da bo stroške opravljenih del res pokril dolžnik in da mu ne bo treba na koncu še predlagati izvršbo za izterjavo tako nastalih stroškov. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca. Bistveno je torej, da se po opravljenih dejanjih preveri upravičenost priglašenih stroškov in šele na tej podlagi s sklepom tudi odmerijo nadaljnji izvršilni stroški, potem pa se priznani stroški nakažejo iz založenega predujma upniku. Vse to v ničemer ne omejuje pravice upnika do učinkovite izvršbe: kot je že bilo rečeno, je v trenutni fazi postopka realizacija izvršilnega naslova v rokah upnika. Iz že opisanih razlogov pa upnik stroškov, ki mu bodo s tem nastali, ne more črpati iz predujma.
Tožbeni zahtevek se nanaša le na izbris lastninske pravice, vpisane v korist tožene stranke, ki je bila kupec v zadnji prodajni pogodbi in hkrati zahteva, da se lastninska pravica vpiše na tožečo stranko. Na ta način v resnici preskakuje zemljiškoknjižne položaje, ker je bil med toženo in tožečo stranko pri sporni nepremičnini vknjižen tudi A. A. Posledica ugoditvi takšnemu tožbenemu zahtevku ne bi bil le izbris zadnje vknjižbe v korist tožene stranke, ampak tudi njenega zemljiškoknjižnega prednika A. A. Za izbris A. A. bi morala tožeča stranka tožiti tudi njega.
ZDR-1 člen 83, 83/3, 109, 109/1, 109/2.. ZJU člen 5, 5/1, 33, 33/1, 154, 154/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - generalni direktor - pravica do seznanitve z osebnimi podatki
Za presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnice obveščen generalni direktor. Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti seznanjen glede na objave v medijih, temveč je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen s strani pristojnih služb. Pri tem ni pomembno kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženi stranki, kot v konkretnem primeru direktor C., temveč kdaj se je seznanil generalni direktor (primerjaj sodbe VSRS VIII Ips 283/2017, VIII Ips 334/2017 in VIII Ips 145/2018).
ZIZ člen 11, 11/1, 175, 189, 189/3, 191, 191/3, 192, 192/1, 192/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
sklep o domiku - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pravica do izjave - vročanje pisanj - vpogled v spis - plačilo kupnine - izpraznitev in izročitev nepremičnin - rok za izpraznitev poslovnih prostorov - varstvo kupca nepremičnine - najemna razmerja - sestava sodišča
Res prvi odstavek 192. člena ZIZ določa, da sodišče o izročitvi nepremičnine kupcu odloči po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine, vendar pa to ne pomeni, da obeh sklepov ni mogoče izdati hkrati, na isti dan.
Sodišče dolžniku ni vročilo svojih pisanj in pisanj drugega najugodnejšega ponudnika med postopanjem po tretjem odstavku 191. člena ZIZ, ko se torej po tem, ko najugodnejši ponudnik ne plača kupnine, na upnikov predlog k položitvi kupnine pozove naslednjega najugodnejšega ponudnika. ZIZ vročanja teh pisanj dolžniku niti ne predpisuje, poleg tega pa se dolžnikov položaj v takih primerih sam po sebi v ničemer ne spreminja – dolžnikova nepremičnina je še vedno prodana z namenom poplačila njegove obveznosti, spremeni se le kupec, ki se mu nepremičnina domakne in nato izroči. Na dolžniku je zato breme, da pojasni in konkretizira, kako je nevročitev teh pisanj vplivala na njegov položaj in možnost uveljavljanja njegovih pravic v smislu, da mora ob uveljavljanju take kršitve opredeljeno povedati, kaj bi uveljavljal v morebitni izjasnitvi do pisanj sodišča in naslednjega najugodnejšega ponudnika in predvsem, ali in kako bi njegove navedbe vplivale na izpodbijano odločitev. V pritožbi dolžnik v to smer ne podaja popolnoma nobenih navedb in pojasnil, dodati pa je še, da se je z vsemi pisanji sodišča in novega kupca nenazadnje že pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi seznanil, saj je vpogledal v spis.
Dejstvo pravočasnega plačila kupnine sodišče po uradni dolžnosti preveri pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in izid te preverbe tudi zapiše v obrazložitvi sklepa o izročitvi.
Pri določitvi roka za izpraznitev in izročitev nepremičnine je treba upoštevati položaj obeh strank, torej upnika, ki je sprožil izvršilni postopek in ga vodi, in tudi dolžnika, ki je seznanjen z izvršbo in prodajo nepremičnine. Še posebej pa mora sodišče upoštevati položaj kupca, ki na nepremičnini pridobi lastninsko pravico, in tudi vse druge konkretne okoliščine primera.
Dolžnik glede svoje obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine in glede primernosti za to določenega roka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da v nepremičnini posluje najemnik, ki jo uporablja v turistične namene in ima objekt zapolnjen do konca leta 2022. Njegova obveznost je namreč v tem, da mora nepremičnino izprazniti vseh svojih premičnih stvari in jo izročiti v posest novemu lastniku, medtem ko najemna razmerja s prodajo nepremičnine ne prenehajo, kupec pa vstopi v pravice in obveznosti najemodajalca, torej dolžnika, in je nadaljevanje najemnega razmerja stvar dogovorov med kupcem kot novim lastnikom in najemnikom.