ZPIZ-2 člen 126, 126/2, 183, 183/1.. ZDSS-1 člen 81, 81/3.
III. kategorija invalidnosti - nadomestilo za invalidnost - neprava obnova postopka
V spornem primeru ni šlo za pridobitev novih pravic na podlagi spremenjene invalidnosti, temveč zgolj za razširitev stvarnih razbremenitev v okviru že priznane pravice do premestitve. Kljub temu, da delodajalec tožnici ni zagotovil drugega dela z dodatnimi razbremenitvami, pa tožnici tožena stranka ne bi smela ustaviti izplačevanja nadomestila za invalidnost.
ZPP člen 116, 116/1, 116/2, 117, 117/1, 117/2, 117/3.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz navedb toženca ne izhaja, da iz upravičenih razlogov ni mogel pravočasno vložiti odgovora na pritožbo zoper v tem postopku izdano zamudno sodbo, je pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072706
KZ-1 člen 7, 7/1, 308, 308/3, 308/6. KZ-1I člen 40. ZKP člen 364, 364/8, 394.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - zakonski znaki - povzročitev nevarnosti za življenje in zdravje - izpostavljanje nevarnosti za življenje in zdravje - sprememba pravne opredelitve dejanja na drugi stopnji - sprememba odločbe o kazenski sankciji
Iz 2. točke izpodbijane sodbe, kjer je sodišče povzelo zakonske znake kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1, je videti, da je uporabilo novelo KZ-1I, čeprav je obtoženec obravnavano kaznivo dejanje storil pred uveljavitvijo te novele, ko je bila dikcija šestega odstavka 308. člena KZ-1 drugačna in je kot zakonski znak bila predpisana povzročitev nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi in ne kot izhaja iz novele KZ-1I, izpostavljanje koga nevarnosti za življenje ali zdravje, kar za obtoženca ni milejši zakon. Treba je zato uporabiti zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja (prvi odstavek 7. člena KZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063159
SPZ člen 215, 215/1. OZ člen 352, 352/3. ZNP člen 146. ZPP člen 355, 355/1.
pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - stvarna služnost hoje in vožnje - razmerje inter partes - pravno priznana premoženjska škoda - stroški postopka - stroški pravnega zastopanja - poslovna odškodninska odgovornost - zastaranje poslovne odškodninske terjatve - določljivost obsega škode - začetek teka zastaralnega roka pri odškodninski terjatvi - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča bodoča škoda - razlogi za razveljavitev sodbe - kasatorično pooblastilo
Skladno z zakonom in s sodno prakso poslovna odškodninska terjatev zastara v roku 5 let, začne pa teči prvi dan po dnevu, ko je imel oškodovanec pravico terjati njeno izpolnitev, to je po kršitvi pogodbene obveznosti, vendar ne prej, kot je imel možnost izvedeti za škodo. Pritožbeno sodišče sledi razlogom sodišča prve stopnje, da sta tožnika najpozneje s pravnomočnostjo sodbe vedela, da jima lastniki sosednjega zemljišča ne bodo dali služnosti prostega dostopa. Tožnikoma je bila takrat kršitev pogodbene obveznosti znana. Prav tako so pravilni zaključki sodišča, da so bili tožnikoma s pravnomočnostjo sodbe zagotovo znani vsi stroški zastopanja, ki so jima nastali v postopku.
Za začetek teka zastaralnega roka se ne zahteva vedenje o točni višini in obsegu škode, temveč zadošča vedenje o okoliščinah, ki omogočajo, da je škoda določljiva. Tožnika sta 8. 12. 2009 vložila predlog za dovolitev nujne poti in predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je vodil pod opr. št. N 34/2009, ter sta glede na določbo 146. člena ZNP (sedaj 179. člena ZNP-1), po katerem stroške v postopku za določitev nujne poti krije predlagatelj, nedvomno vedela za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko določila škodo iz naslova zastopanja v nepravdnem in izvršilnem postopku. Tožnika bi lahko škodo pravočasno ocenila, saj je bila glede na zgornje razloge predvidljiva in pričakovana.
Pritožbi pa je pritrditi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da gre v primeru stroškov zastopanja nastalih v nadaljevanju nepravdnega in izvršilnih postopkov po 18. 10. 2014 za sukcesivno nastajajočo škodo. Pritožbeno sodišče meni, da pri opisanih stroških ne moremo govoriti o ponavljajočih se istovrstnih škodah, saj tožnika nista mogla predvideti ali bosta z nepravdnim postopkom opr. št. N 34/2009 uspela ali ne oziroma povedano drugače, nista mogla predvideti, da bo zadeva na višjem sodišču razveljavljena, vrnjena v ponovno odločanje pod opr. št. N 7/2018.
ZUP člen 260, 260-1.. ZPIZ-2 člen 29, 42, 52, 52/1, 53, 183.
pravica do vdovske pokojnine - obnova postopka - neizpolnjevanje pogojev
Pogoji na strani umrlega zavarovanca, to je pokojnega tožničinega moža, niso bili izpolnjeni in tožnica kot vdova umrlega zavarovanca po prvem odstavku 52. člena ZPIZ-2 že samo iz tega razloga ne more pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.
ZDSS-1 člen 61, 62.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 232/1.. ZUP člen 7, 7-4.
začasna nezmožnost za delo - retrogradni bolniški stalež - načelo materialne resnice - preiskovalno načelo
Po 1. odst. 232. člena Pravil OZZ lahko osebni zdravnik dejansko le izjemoma oceni začasno zadržanost z dela za nazaj za največ tri dni od dneva, ko se je zavarovanec zglasil pri njem, razen če zaradi praznikov ni bil dosegljiv. Začasno nezmožnost za delo, daljšo od tri dni, lahko prizna le imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici ali če je zbolel v tujini in v drugih utemeljenih primerih, ko ni mogel do osebnega zdravnika oz. mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost. Že glede na besedno zvezo "drugi utemeljeni primeri, ko pacient ni mogel do osebnega zdravnika ali mu ni mogel sporočiti razlogov za zadržanost" v Pravilih OZZ ne gre za taksativno določene primere, kot povsem zmotno razloguje tožeča stranka.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060921
KZ-1 člen 48, 48/4, 86, 86/4, 323, 323/1, 323/2. ZKP člen 92, 92/2, 94, 94/1, 105, 105/2, 450, 450.c, 450.c/4.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - sporazum o priznanju krivde - vikend zapor - stranska kazen - prepoved vožnje motornih vozil
Glede na to, da je bil obdolženec (v navzočnosti svojega zagovornika) seznanjen s pravnimi posledicami podanega priznanja in sklenjenega sporazuma, ko mu je bilo torej znano, da zoper sporazum ni pritožbe, se obdolženčeva pritožbena izvajanja, s katerimi se zavzema za znižanje stranske kazni prepovedi vožnje motornih vozil B kategorije, pokažejo kot neutemeljena.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - spremenjene okoliščine - tožba za zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - dolžnost preživljanja - stroški bivanja - nadstandardne potrebe
Glede na to, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja, da je višina preživnine sorazmerno povezana s preživninskimi zmožnostmi staršev. Višje kot so te, več potreb (tudi nadstandardnih) otroka sta starša dolžna pokriti. Glede na zmožnosti staršev predlagateljice od njiju ni mogoče pričakovati, da bosta ob možnosti bivanja v dijaškem domu plačevala višji znesek najemnega stanovanja.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - razveljavitev sklepa - predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja - možnost izjave o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev - pravica do izjave
Pravica obdolženke do seznanitve in opredelitve glede dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena tudi v postopku začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Gre za pravico do izjave, uzakonjeno v prvem odstavku 502.c člena ZKP, po katerem lahko sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca, upoštevaje zakonska merila, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, pri čemer pred odločitvijo o predlogu pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo, in jim določi primeren rok za odgovor. Pravica do izjave oziroma kontradiktornost postopka mora biti v skladu z navedeno zakonsko določbo obdolžencu zagotovljena v vsakem posameznem primeru in v vsaki procesni fazi odločanja, da je zadoščeno njegovi ustavni pravici do izjave iz 22. člena Ustave RS. Ta daje stranki možnost izjave o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - organizacijski razlog - izbira presežnih delavcev - mobing
Tožnica v pritožbi neutemeljeno vztraja, da ji je bila odpoved podana iz drugih, neutemeljenih razlogov (ne poslovnega), zaradi osebne zamere. Navedeno negira že ugotovljen organizacijski in ekonomski razlog ter pravilna uporaba kriterijev, pa tudi sicer tožnica pred sodiščem prve stopnje manj ugodne obravnave ni dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062639
OZ člen 168, 168/1, 168/3, 179, 179/1, 179/2. ZPŠOIRSP člen 7, 7/1, 7/2, 11, 11/1, 11/2. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazovanje škode - trditveno in dokazno breme - pavšalna odškodnina - osebne okoliščine - duševne bolečine - izguba na zaslužku - sodna praksa
Tožniku prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo za 15 let neugodnosti izbrisa je glede na učinke prepleta vseh negativnih posledic izbrisa (utrpel je izjemno težke psihične posledice) in glede na primerljivo sodno prakso nekoliko prenizka.
izločitev nedovoljenih dokazov - sum storitve kaznivega dejanja - razlogi za sum - osredotočenost suma - pravni pouk osumljencu - prostovoljna izročitev predmetov - privilegij zoper samoobtožbo - biološke sledi - odvzem bioloških sledi - neogibna potrebnost
Namen odvzema brisa ustne sluznice je identifikacija sledi na določenih predmetih, na katerih so take biološke sledi najdene. Določbe tretjega odstavka 149. člena ZKP ni mogoče razlagati drugače, kot da predvideva tudi kasnejšo analizo sledi, saj zgolj z odvzemom oziroma zavarovanjem bioloških sledi na predmetih, s katerimi je utegnila oseba, kateri se bris jemlje, priti v stik, ni mogoče ugotoviti, čigave so biološke sledi. Poseg je dopusten, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, podana pa mora biti tudi neogibna potrebnost, to je, da je bil odvzem ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev namenov, navedenih v prvem odstavku 148. člena ZKP.
Pri oceni neogibne potrebnosti je potrebno izhajati iz dolžnosti, ki jih ZKP nalaga policiji v prvem odstavku 148. člena ZKP, to je, da mora, med drugim, ukreniti vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz. Ker je policija na kraju kaznivega dejanja zavarovala biološke sledi, je v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP morala ukreniti vse potrebno, da se ugotovi čigave so, saj njihovo siceršnje zavarovanje ne bi imelo nobenega smisla, zaradi česar je odvzem brisa ustne sluznice neogibno potreben za uresničitev zbiranja dokazov o kaznivem dejanju, ki ga policiji nalaga sam zakon. Šele v primeru, da policija ne bi našla in zavarovala nobenih sledi, ki bi jih bilo moč prepoznavati oziroma individualizirati z odvzemom brisa, bi bilo moč utemeljeno podvomiti v zakonitost odvzema brisa ustne sluznice, to je jemanjem bioloških vzorcev „na zalogo“, česar pa pritožnica niti ne zatrjuje.
Prostovoljna izročitev predmetov in odvzem brisa ustne sluznice v zvezi z dolžnostjo pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP oziroma privilegijem zoper samoobtožbo nimata enake pravne vsebine. Za odvzem brisa ustne sluznice ni potrebna privolitev osebe, ki se ji vzorec jemlje. Policija sme vzeti bris ne samo tistemu, za katerega so razlogi za sum, da je storil kaznivo dejanje, temveč tudi osebam, ki niso osumljenci in za katere je verjetno, da so utegnile priti v stik s predmeti, na katerih so bile sledi odkrite. Ker pri odvzemu brisa sluznice ne gre za prostovoljno dejanje ali ravnanje osumljenca v smislu podajanja izjav oziroma izročitve predmetov, ki bi bilo podvrženo varstvu osumljenčevih pravic v okviru privilegija zoper samoobtožbo, policija pred odvzemom brisa osumljenca ni dolžna poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - pogoji za izrek ukrepa - psihično nasilje - grožnje
Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je postopek po ZPND namenjen varovanju pred nasiljem, v konkretnem primeru psihičnem, ki mora, če naj bo podlaga za izrek ukrepov po ZPND dosegati določeno stopnjo oziroma intenzivnost, pri čemer je treba vprašanje, ali določeno ravnanje pomeni psihično nasilje, ki ogroža žrtev do takšne mere, da je upravičen izrek ukrepov po ZPND, presojati tudi objektivno.
DRUŽINSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062641
DZ člen 162, 162/1, 162/1-6, 189.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o preživljanju otrok - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženo preživljanje - brezposelna oseba - iskalec zaposlitve - socialni prejemek - otroški dodatek - zmožnosti preživninskega zavezanca - samostojni podjetnik
Mati je na zavodu za zaposlovanje prijavljena kot iskalka zaposlitve, trenutno še brezposelna in brez dohodkov, zato bi moral znesek za kritje preživljanja otrok prispevati predlagatelj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062108
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - tuja stvar - poškodovanje stvari - poškodba vozila - zavrženje obtožnega predloga
Nepravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morale biti v opisu kaznivega dejanja konkretizirane poškodbe vrat, saj je vozilo že zaradi snetja vrat šteti za poškodovano in v funkcionalnem pogledu v slabšem stanju kot pred ravnanjem obdolženca.
ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - postopek za cenitev in prodajo stvari - javna dražba nepremičnin - sodni cenilec
Po določilu četrtega odstavka 178. člena ZIZ sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine zgolj, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je s strani nasprotnega udeleženca predložena cenitev izvedenca A. A. povsem pavšalna in nikakor ne ustreza kriterijem za ponovno ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine. Če je pritožnik ocenil, da je bil pri prvotni oceni nepremičnine v zmoti, bi moral sodišču predložiti takšno izvedeniško mnenje, iz katerega bi bilo mogoče prepričljivo razbrati, da nepremičnina na trgu dosega bistveno višjo vrednost. Zgolj cenilčeva ocena pravične vrednosti, ki ni podkrepljena z utemeljitvijo, takšnemu standardu ne zadošča.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - krajevna pristojnost - tehten razlog - prenos pristojnosti - pošteno sojenje - nepristranskost in neodvisnost sojenja
Predlagateljica predlaga prenos krajevne pristojnosti na sodišče, ki se nahaja izven območja Višjega sodišča v Mariboru, t.j. Okrajno sodišče v Ljubljani, kar na videz narekuje, da bi moralo o konkretnem predlogu odločiti Vrhovno sodišče Republike Slovenije, vendar pa v skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča ni pomembno, da se predlagateljica sama izrecno zavzema za prenos na Okrajno sodišče v Ljubljani. Pri tem je izhajalo, da razlogov za prenos krajevne pristojnosti iz prvega odstavka 35. člena ZKP ne ugotavlja po uradni dolžnosti, temveč jih je predlagatelj dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti, česar pa oškodovanka kot tožilka ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00062963
EZ člen 4., 33., 69., 70.. EZ-1 člen 297, 530.. SZ-1 člen 25.
spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - večstanovanjska stavba - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - pogodbeno razmerje - pogodba o dobavi toplotne energije - skupno odjemno mesto - konkludenten način sklenitve pogodbe
Za presojo pravnega razmerja med pravdnima strankama v zvezi z dobavo toplotne energije je treba uporabiti tako zakonske določbe Energetskega zakona, kot tudi splošne akte Agencije za energijo in sistemskih operaterjev distribucije toplote (distributerjev toplote). Gre za specialne pravne predpise na področju energetike, ki so kogentne narave in zavezujejo udeležence pravnih razmerij s področja energetike, torej tako tožečo stranko kot distributerja toplote, kot tudi etažne lastnike večstanovanjske stavbe, ki so odjemalci toplote. Tožeča stranka se zato utemeljeno sklicuje na določbe teh predpisov, ki določajo, da v primeru, ko ni sklenjena pisna pogodba o dobavi toplote, pa odjemalec (skupno odjemno mesto) dejansko odjema toploto, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave toplote (19. člen Splošnih pogojev, 59. člen SON in 530. člen EZ-1).