Zakonsko podlago za odmero stroškov sodnih pisanj po pooblaščenem vročevalcu ima sodišče prve stopnje v določbi prvega odstavka 95. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP in ni nobene potrebe za uporabo določb 94. člena ZKP.
Sodišče prve stopnje je kljub nujnosti vozniškega dovoljenja za storilca, pravilno večjo težo poklonilo okoliščinam, da je storilec bil kaznovan zaradi najhujših prekrškov, da je prekrške storil z naklepom, da je v dobrem letu dni kar za petkrat presegel število KT, ki ga je zakonodajalec določil kot število točk, ko je potrebno izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje za voznike začetnike ter da je vinjen storilec po povzročitvi prometne prometne nesreče s kraja prometne nesreče pobegnil.
ZPP člen 286, 286/3, 286/4.. ZDR-1 člen 32, 40, 40/1, 170, 170/2, 170/4.. ZST-1 člen 3, 3/2.
sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi - povračilo stroškov izobraževanja - konkurenčna klavzula - posebna znanja - odpoved terjatvi - zapadlost terjatve - nasprotna tožba - neveljavna določila pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepozen dokazni predlog - pogoj nekrivde
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da toženec ni prekršil konkurenčne klavzule. Pravilno je izhajalo iz tega, da je delo voznika tovornih vozil v osnovi podobno in da je toženec pri tožniku pridobil samo dodatno znanje in izkušnje za prevoz vozil z avtotransporterjem.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da usposabljanje za delo voznika tovornega vozila - avtotransporterja pomeni izobraževanje v smislu drugega odstavka 170. člena ZDR-1, katerega je bil tožnik tožencu dolžan zagotoviti in tudi nositi stroške v zvezi z njim, kot je določeno v četrtem odstavku 170. člena ZDR-1. Pravica do kritja stroškov izobraževanja je zakonska pravica delavca, glede katere velja določba 32. člena ZDR-1, ki določa neveljavnost določil pogodbe o zaposlitvi, če so ta v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca.
sodba o kaznovalnem nalogu - zanikanje storitve kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Obdolženi v pritožbi navaja, da očitanega mu kaznivega dejanja ni storil, vendar to ne more biti predmet obravnave te pritožbe in bo lahko pritožnik takšne pritožbene navedbe uveljavljal v nadaljnjih fazah kazenskega postopka. V obravnavani zadevi bo namreč sodišče prve stopnje glede na to, da je sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavilo, razpisalo glavno obravnavo (člen 439 do 443.a ZKP).
Glede verodostojnosti A. A., ki je bil predlagan za pričo, tudi višje sodišče ne vidi razloga, da se tožeča stranka ne bi smela izjaviti v tretji vlogi, pri čemer je taka izjava namenjena le presoji morebitne verodostojnosti priče, če bi bila ta zaslišana.
Tožeča stranka ima tudi prav, ko navaja, da sme tudi v kasnejših vlogah podati svoja pravna naziranja.
Stališče, da bi strinjanje s pogodbo že v času njene sklenitve lahko podal le zakoniti zastopnik tožene stranke, je novo, poleg tega pa je strinjanje s pogodbo podala pravnica tožene stranke, ki je v postopku sklepanja pogodbe očitno sodelovala kot predstavnica tožene stranke, ne pa kot neka nepooblaščena oseba. Tudi na podlagi 612. člena OZ pridobitelj stvari, dane v zakup, prevzame obveznosti zakupodajalca do zakupnika, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sprememba prostorov, danih v najem, pa je bila predmet najemne pogodbe.
Pomanjkanje sredstev samo po sebi, od dejstvu, da Pogodba ni bila spremenjena ali odpovedana, ne more biti ekskulpacijski razlog za nespoštovanje pogodbe ali njeno neizpolnitev.
Višje sodišče zaključuje, da je tožena stranka (in prej že njena univerzalna pravna prednica v zvezi z najemno pogodbo) kršila Pogodbo, saj zgolj s pridobitvijo popisa potrebnih aktivnosti in stroškovnika za izvedbo investicije ni mogla izkazati, da bi si resno in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika prizadevala za izpolnitev svoje obveznosti.
Do kršitev obveznosti tožene stranke je prišlo v času do 1. 9. 2016, ko je bila lastnica nepremičnine in je še ni prodala stranskemu intervenientu, pri tem pa je vedela za namen vpisa dodatnega oddelka od tedaj dalje. Že takrat bi torej morala pričakovati izgubljeni dobiček, ki je nastal tožeči stranki v nadaljnjih treh šolskih letih, torej od 1. 9. 2016 do 31. 8. 2019, torej ne glede na to, ali je nepremičnino odtujila v vmesnem času.
STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00063467
ZZK-1 člen 78, 78/5, 150.. ZIZ člen 250, 254.. SPZ člen 274.. ZPPLPS člen 7.
zaznamba hipotekarne tožbe - hipotekarna tožba - ustanovitev hipoteke - pogodba v obliki notarskega zapisa - nevknjižena nepremičnina - nevpisana zastavna pravica na nepremičnini - publicitetni učinek - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - vknjižba hipoteke - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - načelo zemljiškoknjižnega prednika
Predmet zaznambe hipotekarne tožbe je hipotekarna obveznost oz. terjatev, zaznamba take tožbe se lahko vpiše le pri (vpisani) hipoteki, kot to določa peti odstavek 78. člena ZZK-1
Ustavno sodišče RS je zavzelo razlago, da sta namen in narava omejevalnega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja enaka kot pri varnostnem ukrepu odvzema vozniškega dovoljenja. Zato je treba glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odreditev ukrepa, analogno uporabiti določbe o tem varnostnem ukrepu (72. člen KZ-1). Sodišče mora tudi pri odreditvi ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja presoditi subjektivne vsebinske pogoje, ki jih kazenski zakonik predvideva za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja.
Vzroki, ki narekujejo izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja, kar skladno s povedanim analogno velja tudi za ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP, morajo biti trajne narave, pri čemer ni nujno, da so neodpravljivi. Pri presojanju voznikovih sposobnosti za varno vožnjo motornega vozila se upoštevajo njegove osebne lastnosti in okoliščine, ki so trajne narave, se pravi okoliščine, ki kažejo na storilčev ustaljen način ravnanja v javnem prometu, zaradi katerih ga je treba izločiti iz prometa kot nevarnega voznika. Ob tem se ne upoštevajo samo tiste osebne lastnosti storilca, ki se razkrijejo le ob presojanju obravnavanega kaznivega dejanja - ni namreč dopustno, da se o sposobnosti storilca za varno vožnjo sklepa samo na podlagi enega dogodka in glede na naravo posledic.
poslovno sodelovanje - plačilo prevoza - razlaga pogodbenega določila - trditveno in dokazno breme - verodostojnost priče
Tožnik je v pritožbi sicer utemeljeno nasprotoval presoji sodišča prve stopnje, da že iz Pogodbe jasno nedvoumno izhaja, da je tožnik upravičen do plačila le za dneve, ko je prevoze dejansko opravljal. Takšnega izrecnega določila v Pogodbi res ni, zato je treba uporabiti dodatno metodo razlage (drugi odstavek 82. člena OZ), v konkretnem primeru logično razlago. Sodišče prve stopnje je sledilo izpovedi priče A. A., ki je izpovedala, da je bil smisel najema zunanjega izvajalca v tem, da je njegovo sodelovanje odvisno od potreb in da je to ceneje od zaposlitve lastnega kadra, če naročil strank ni. Takšna obrazložitev pogodbenega dogovora je tudi po presoji višjega sodišča logična.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062739
KZ-1 člen 20, 20/1, 20/2, 134.a, 134.a/1. ZKP člen 18, 358, 358-4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. URS člen 34, 35, 37, 56.
kaznivo dejanje zalezovanja - sostorilstvo - posredni storilec - protispisnost - kršitev kazenskega zakona - izključitev kaznivosti - izključitev krivdne odgovornosti - oprostilna sodba - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - snemanje brez privolitve - prestrašenost - občutek ogroženosti - zakonitost pridobitve dokaza - nezakoniti dokazi - pregled telefona - pravice otroka - ustavna pravica do varstva tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - kolizija pravic - kazenska sankcija
Neutemeljena pa je tudi pritožbena trditev, da obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti preko tretjih oseb, torej, da obdolženec ne more biti posredni storilec tega kaznivega dejanja po prvem odstavku 20. člena KZ-1. Te trditve pritožba ne obrazloži, temveč le navaja, da obravnavanega kaznivega dejanja ni mogoče storiti z izrabljanjem in vodenjem ravnanj drugega. Takšnemu stališču ni mogoče pritrditi. Ravnanje obdolženih A. A. in B. B., opisano v izreku sodbe, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134.a člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki sta ga izvršila preko otrok C. C. in D. D., ki sta ju uporabila kot sredstvo za dosego svojih ciljev.
Oškodovanka je opisala občutek strahu in ogroženosti, ki je bil nedvomno večje intenzivnosti, sodišče prve stopnje pa v njeno izpovedbo o tem ni imelo razloga dvomiti in oceniti, da se ni tako počutila. Čeprav obdolženka za zalezovanje ni vedela, ker je bilo prikrito, temveč je zanj izvedela, ko je odkrila vsebino mobilnega telefona hčerke in je bila tako seznanjena s preteklimi tovrstnimi ravnanji, ki so potekali tudi v čas, ko je bila z zalezovanjem seznanjena, ni mogoče sklepati, da to pri njej takšnega občutka ni moglo povzročiti. Oškodovanec, ki je žrtev prikritega zalezovanja, kot se je izvrševalo v tem primeru, namreč nima podlage za sklepanje, da je namen storilca, da ga zalezuje, z njegovo seznanitvijo z zalezovanjem prenehal, zato tudi oškodovanka, ki sta jo obdolženca intenzivno in preko otrok na obravnavan način opazovala in kontrolirala, ni imela razloga za drugačne občutke kot jih je opisala ter za sklepanje, da je slab namen obdolžencev, ki ju je pri tem vodil, z odkritjem zalezovanja prenehal.
Pritožbeno sodišče zato po ponovni presoji teh pritožbenih navedb ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno ocenilo, da je oškodovanka s pregledom in fotografiranjem posnetka zaslona telefona svoje tedaj desetletne hčerke D. D., brez njene vednosti in privolitve, posegla v njeno pravico do varstva tajnosti pisem in drugih občil in posledično do komunikacijske zasebnosti, a da vsak poseg ustavno zagotovljene pravice ni nedopusten že sam po sebi, temveč je v protipravnem posegu govoriti le tedaj, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, posega ne opravičujejo ter da je potrebno dati prednost oškodovankini pravici do zasebnosti iz 35. člena Ustave in pravici do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave, v katero je bilo poseženo z dejanjem, ki ga je oškodovanka zaznala z vpogledom v hčerkin telefon.
Ob obrazloženem manjku naveznih okoliščin obdolženca na Republiko Slovenijo, ob tem, ko je tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno sklepanje, da se je obdolženi tu nahajal le zaradi izvršitve kaznivega dejanja (kar vse pritožbeno ni prerekano), pritožnik ne more računati na uspeh z izpostavljanjem posameznih okoliščin begosumnosti, ki so sicer upoštevane v pritožbeno izpodbijanem sklepu v luči vseh drugih okoliščin.
Ker sta torej dediča (pritožnika A. A. in B. B.) vložila pritožbi zoper procesni sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega glede na tretji odstavek 270. člena ZPP v skladu s 163. členom ZD ni pritožbe, sta vloženi pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno zavreči. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Nedovoljena je tudi pritožba dedičev C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so jo vložili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, saj ti dediči nimajo pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
splošni skupni del - posebni skupni del - preoblikovanje posameznega dela v posebni skupni del stavbe - vključena lastninska pravica - sprememba osnovnega pravnega položaja nepremičnine - razpolagalni pravni posel - imetnik vključene lastninske pravice
Z lastninsko pravico na nepremičnini lahko pravno učinkovito razpolaga samo njen imetnik. S samostojno lastninsko pravico lahko pravno učinkovito razpolaga oseba, v korist katere je vknjižena lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet razpolaganja. Z vključeno lastninsko pravico pa lahko pravno učinkovito razpolagajo samo skupaj vse osebe, ki so vknjižene kot lastnice nepremičnin – imetnice vključene lastninske pravice. Pravni posel o preoblikovanju lastninske pravice mora vsebovati izjavo o preoblikovanju lastninske pravice (način razpolaganja) in dovolilo za vknjižbo novih imetnikov osnovnega položaja.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - pojem gospodarskega spora - zbornica kot stranka - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
Tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, saj zbornice ni med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNE TAKSE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00062049
ZVPot člen 23, 24, 24/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 6, 8. ZST-1 člen 12, 12/1, 12b, 12b/1.
kreditna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - ničnost pogodbe - kredit v CHF - valutno tveganje - bančno poslovanje - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - načelo vestnosti in poštenja - omejitev pogodbene avtonomije - načelo socialne države - varstvo šibkejše stranke - varstvo potrošnikov - socialna funkcija lastnine - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - valutna klavzula - novacija - zmotna uporaba materialnega prava - predlog stranke za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Zmotno je materialnopravno izhodišče, ki ne upošteva, da iz 24. člena ZVPot izhaja izključevalno (alternativno) naštevanje predpostavk: za ugotovitev, da je pogodbeni pogoj nepošten, zadostuje ugotovitev obstoja ene od predpostavk, naštetih v citirani določbi. To omogoča, da so tudi jasna določila, vsiljena s strani močnejše pogodbene stranke, glede poštenosti presojana z namenom uravnotežiti potrošnikov podrejeni položaj.
Dejansko stanje, ki se tiče izpolnitve pojasnilne dolžnosti toženke, je pomembno z materialnopravnega vidika presoje dobre vere in nepoštenosti toženke.
Možnost konverzije je za presojo znatnega neravnotežja nerelevantna.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev
Čeprav odpadejo vse odločitve sodišča, pa zakon takšne izjeme, ko sodišče dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev šteje kot končni dodatni seznam preizkušenih terjatev, ne dopušča. Način postopanja prvostopenjskega sodišča, da šteje osnovni seznam za končni seznam, objava osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa tako postane objava končnega seznama preizkušenih terjatev, predstavlja kršitev postopkovnih določb ZFPPIPP, in sicer 69. člena, 70. člena in 6. točke prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravilnost in zakonitost odločbe - kazenske točke v cestnem prometu
Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.
ločitvena pravica - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve oziroma ločitvene ali izločitvene pravice - prepozen ugovor stečajnega upnika zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev - poimenovanje vloge
Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.
ZIZ dolžnikovemu dolžniku zoper sklep o rubežu terjatve ne daje pravice do pravnega sredstva, nasprotno, določa da dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu terjatve. Čeprav je dolžnikov dolžnik specifičen udeleženec izvršilnega postopka, takšen sklep namreč še v ničemer ne posega v njegove pravice. Drži sicer, da predmet izvršbe ne more biti terjatev, ki je z zakonom iz izvršbe izvzeta. Vendar pa navedeno še ne pomeni, da lahko takšne razloge v postopku uveljavlja dolžnikov dolžnik, ki po izrecni zakonski določbi (čemur sledi tudi ustaljena sodna praksa) nima pravice do pritožbe zoper sklep o rubežu.
Terjatev na vračilo preveč plačane dohodnine ni rubljiva.
regulacijska začasna odredba - varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe - vzgoja in varstvo otroka - način izvajanja stikov - preživljanje otroka - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Bistvo t.i. regulacijskih začasnih začasnih odredb v družinskih postopkih je, da se z njimi začasno uredi izjemen položaj v katerem je varstvo otrok tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe.
SPZ člen 10, 43, 43/2, 49, 105, 105/4, 269. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4. ZPP člen 190. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - posebni skupni deli v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - odtujitev nepremičnine med pravdo - javna dražba
Tožnik pridobitve lastninske pravice na spornih kletnih prostorih ni izkazal ne na pravno poslovni podlagi ne na podlagi zakona s priposestvovanjem.