CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063252
OZ člen 131, 134, 179. ZPP člen 154, 154/2.
pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - poseg v osebnostne pravice posameznika - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime - pretrpljene duševne bolečine - verbalna žalitev in pljunek - prepričljiva dokazna ocena - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - delni uspeh strank - pobot stroškov
Toženčevo nedopustno ravnanje predstavlja pravno priznano škodo. Pljunek v obraz nedvomno predstavlja poseg v osebnostne pravice tožnika. Prav tako je s spornim dejanjem toženec prizadel čast in dobro ime tožnika.
Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo stroške pravdnega postopka. Tožnik je delno uspel s tožbenim zahtevkom. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikov delni uspeh v pravdi 80%, kar pomeni, da je uspeh toženca 20%. Toženec ima zato prav, da bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti tudi njegove stroške in jih upoštevati pri odločitvi o priznanju stroškov.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
vknjižba lastninske pravice - listina kot podlaga za vpis - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Tudi če je zakon neposredni pravni temelj za pridobitev lastninske pravice, lahko novi lastnik doseže vknjižbo samo na podlagi listine, ki izkazuje nastanek te njegove pravice. V skladu z načelom formalnosti namreč zemljiškoknjižno sodišče s tem povezanih dejstev ne more samo ugotavljati.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZKP člen 100, 100/1, 105, 105/1, 105/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - premoženjskopravni zahtevek - adhezijski postopek
Neutemeljene so trditve obdolženkinega zagovornika, da je prvostopno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker "povrnitev škode s sodbo, ki je izdana v kazenskem postopku, ne more temeljiti na določbah OZ in ZGD-1". Kot navaja obdolženkin zagovornik, bi naj namreč šlo za civilnopravne zahtevke, ki se uveljavljajo le v civilnem postopku in nikakor ne v kazenskem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061000
ZPP člen 337. ZZVZZ člen 87, 87/1.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - nadzor - nedovoljene pritožbene novote
Edini ugovor, ki ga je toženka v postopku na prvi stopnji podala, je bil, da se je delavec samovoljno odločil nameščati gradbeni podpornik in je torej opravljal gradbena dela, za katera ni bil zadolžen, ker je bil zaposlen na delovnem mestu "gradbeni delovodja". Sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo z oceno, da nadzor nad gradbenimi deli vključuje tudi nadzor ali je balkon ustrezno podprt in bi bilo nesprejemljivo, da bi lahko delovodja le nadziral delo, ne pa tudi sam odpravil opažene napake. Višje sodišče navedeno oceno sprejema tudi samo in pritožba zgolj s ponavljanjem teh navedb ne more uspeti.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna odredba o stikih - začasna ukinitev stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - povečane potrebe otroka - posplošenost navedb stranke - pavšalne pritožbene navedbe
Podlago za svojo odločitev je prvo sodišče črpalo iz mnenja CSD, poročila Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter poročila osnovne šole. Iz njih ne izhaja nikakršna dekličina ogroženost zaradi stikov, ki jih ima z očetom. V procesnem gradivu tudi ni nanizanih konkretnih ravnanj, ki bi jih morala starša izvajati v odnosu s hčerko. Pritožnica ne pojasni, katera so tista pravilna ravnanja oz. kakšni naj bi bili pravilni načini ukvarjanja s hčerko, ki jih oče ne izvaja. Njen predlog za izdajo začasne odredbe in (tudi) pritožba sta povsem posplošena tako glede predloga za začasno ukinitev stikov kot tudi glede začasnega preživljanja. Že trditvena podlaga ne nudi ustrezne opore za sklep o (kakršnikoli) dekličini ogroženosti. Zato ni bilo potrebe po širšem izvajanju dokaznega postopka in zaslišanju udeležencev. Ta očitek predstavlja nekonkretizirano kritiko, ki ne terja podrobnejših pojasnil pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).
Utemeljeno pritožba tudi smiselno uveljavlja kršitev določbe 325. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), ko navaja, da je izpodbijani dopolnilni sklep nepravilen in da ga je sodišče izdalo prepozno, saj je sodišče prve stopnje dopolnilni sklep izdalo po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga stranke.
denarna kazen - kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča - žalitev sodišča v vlogi - žalitev sodnika - kritika sodne odločbe - svoboda izražanja - avtoriteta sodne oblasti - vladavina prava - žaljiva vloga - goljufivo ravnanje - očitek storitve kaznivega dejanja
Prepoved žalitve sodišča pritožnici ne preprečuje, da bi v pravnem sredstvu zoper sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljala razloge, ki po njenem mnenju kažejo na nezakonitost odločbe ali postopka. 109. člen ZPP pa določa meje načina podajanja kritike. Izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oz. avtoriteta sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063772
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/3. ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5.
grožnja - predlagalni delikt - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - mladoletni oškodovanec - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - neopravičen izostanek z naroka - interes za kazenski pregon - umik predloga za pregon - domneva o umiku - ustavitev kazenskega postopka - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo 15.a člena KZ-1 se v primerih kaznivih dejanj, opredeljenih v tem členu, izvršenih zoper osebe, ki so bile v času izvršitve kaznivega dejanja mladoletne, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe kazenskega zakonika o vložitvi predloga ali zasebne tožbe. V teh primerih zato ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, saj za mladoletne oškodovance domneva umika predloga za pregon zaradi neopravičenega izostanka z glavne obravnave ne velja.
ZST-1 člen 10, 10/3. ZIZ člen 29b, 29b/5, 40c, 40c/1. URS člen 23, 23/1, 25, 146.
zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - ugovor se šteje za umaknjen - neplačilo sodne takse - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - izključna krajevna pristojnost
Glede na to, da je bil dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks pravnomočno zavržen, hkrati pa za dolžnika tudi ne veljajo taksne oprostitve na podlagi zakona iz 10. člena ZST-1, se kot pravilno izkaže stališče sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Ob dejstvu, da dolžnik v roku, določenem s plačilnim nalogom, takse ni plačal, pa je pravilna in s petim odstavkom 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ skladna odločitev sodišča prve stopnje, da se ugovor dolžnika šteje za umaknjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062107
KZ-1 člen 186, 186/1, 186/5, 300, 300/1, 300/3. ZKP člen 148, 148/4, 358, 358-4, 498, 498/1, 498a, 498a/1, 503, 503/1. ZPPPD člen 1, 3, 3-2, 7, 7/2, 8, 8/2, 9, 9/1. URS člen 29, 29-4.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - prepovedana droga - konoplja - nedovoljeno gojenje konoplje - obstoj kaznivega dejanja - obstoj protipravnosti - dejanje majhnega pomena - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - oprostilna sodba - izrek oprostilne sodbe - odvzem premoženjske koristi - odvzem predmetov - napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - pravna opredelitev kaznivega dejanja - resna grožnja - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu - izločitev dokazov - osredotočenost suma
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je obtoženec s proizvodnjo konoplje in njenih produktov ter dajanjem slednjih v prodajo oziroma v promet pridobival finančna sredstva za lastno preživljanje. Vendar po presoji pritožbenega sodišča navedena okoliščina ne predstavlja odločilnega dejstva, ki bi onemogočalo uporabo 4. točke 358. člena ZKP. Pritrditi je pritožniku, da iz izpovedb zaslišanih prič in zagovora obtoženca izhaja, da je obtoženec prideloval konopljo in izdeloval konopljine produkte zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni. Iz podatkov spisa nadalje ne izhaja, da bi imela konopljina smola, ki jo je izdelal, negativne učinke za njene odjemalce, kar pomeni da slednji niso utrpeli škodljivih posledic. Obtoženec je očitano kaznivo dejanje storil s krivdno obliko naklepa, ki je edina možna krivdna oblika pri kaznivemu dejanju po 186. členu KZ-1. Pri tem je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati, da obtoženčev nagib ni bil koristoljuben, saj ni izkoriščal zdravstvenih težav odjemalcev in se ni okoriščal na podlagi njihove nesreče. Ob upoštevanju teže kaznivega dejanja, neznatnosti škodljivih posledic in stopnjo obtoženčeve krivde, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da je obtoženec izpolnil tako objektivne kot subjektivne kriterije določene v 4. točki 358. člena ZKP in je utemeljen izrek oprostilne sodbe.
ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.
Ker je zavarovana dobrina kaznivega dejanja po 300. členu KZ-1 javni red in mir vključno z varnostjo uradne osebe, je za presojo o resnosti grožnje bistvena objektivna resnost izrečene grožnje in ne toliko stopnja subjektivnega občutka ogroženosti pri posamezniku.
ZPP člen 115, 115/1, 214, 214/2, 436, 436/2. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - preložitev naroka za glavno obravnavo na predlog stranke - upravičen razlog za preložitev naroka - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbene navedbe, s katerimi toženec oporeka utemeljenosti vtoževane terjatve, so nedovoljene pritožbene novote in že zato neupoštevne, razen tega pa za presojo v tem sporu tudi niso pravno pomembne, saj glede na svojo naravo ne vplivajo na pravilnost izpodbijane odločitve.
Sklep z dne 18. 11. 2021 je sklep o imenovanju izvedenca in določitvi obsega in vsebine njegove naloge. Naveden sklep predstavlja sklep procesnega vodstva iz 244. člena ZPP, kar pritožbeno tudi ni sporno, zoper ta sklep pa skladno s citiranim 255. členom ZPP ni pritožbe.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - prevalitev takse na nasprotno stranko - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - kriterij uspeha v postopku - pravnomočnost odločbe - učinek pravnomočnosti - vloženo izredno pravno sredstvo
Relevanten trenutek za oceno uspeha stranke in s tem prevalitev plačila sodne takse oproščene stranke, ki je v postopku uspela, na stranko, ki v postopku ni uspela, je pravnomočnost odločbe (319. člen ZPP), ko je mogoče prisojeno obveznost prisilno izterjati, torej ko ta postane izvršljiva. Glede na zgoraj navedeno je odločba v tej zadevi postala pravnomočna dne 12. 1. 2022 in je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko je od tožnice zahtevalo, da plača sodno takso tožene stranke, ki je bila oproščena plačila. Tega ne spremeni dejstvo, da je tožnica vložila revizijo, torej izredno pravno sredstvo.
URS člen 15, 15/3, 35, 35/1, 37, 37/1, 72, 72/3. ZKP člen 18, 18/2, 144, 144-6.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - uresničevanje in omejevanje pravic - pravice obdolženca - varstvo živali
Če obtoženi pri svojem ravnanju ni mogel pričakovati zasebnosti v smislu, da ga nihče ne bi pri tem opazoval, s tem ni odgovorjeno na vprašanje, ali mu je bila pravica do zasebnosti kršena s snemanjem. Posnetek daje oblast nad tujo osebo oziroma njeno osebno dobrino, ker omogoča ponovitev (ponovno predvajanje). Če je torej to storjeno brez vednosti prizadete osebe, je s tem poseženo v izključno pravico osebe, da sama razpolaga s svojo podobo in glasom.
Predpogoj za tehtanje med prizadetimi ustavnimi pravicami je, da je kolizija med njimi neposredna. Prvostopno sodišče je kot neposredno nasprotno ustavni pravici obtoženca do zasebnosti upoštevalo pravice živali, da niso podvržene mučenju, pri čemer se je oprlo na določbo 72. člena URS (zadnji stavek četrtega odstavka). Varstvo živali sicer je ustavno varovana vrednota, vendar je očitno, da ne gre za pravico, ki bi bila neposredno oškodovančeva. A. A. ni oškodovanec in mu torej z obravnavanim kaznivim dejanjem ni bila prekršena ali ogrožena nobena njegova osebna ali premoženjska pravica, še toliko manj ustavna pravica. Predpogoj za izvedbo postopka praktične konkordance torej ni izpolnjen.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
Zakon o kazenskem postopku (1948) člen 201/1, 3. tč.
podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost
Pri odločanju o priporu se namreč zbranih podatkov in dokazov ne more ocenjevati po načelu proste presoje dokazov, torej na enak način kot se ocenjuje dokaze, ko se odloča o obdolženčevi krivdi na podlagi opravljene glavne obravnave. Sodišče je v zvezi s priporom dolžno oceniti ali je zbranih zadosti dokazov in podatkov za utemeljenost suma kot enega izmed pogojev za pripor in to svojo oceno tudi obrazložiti.