priznanje krivde - pogoji za sprejem priznanja krivde - pravni pouk - izjava o priznanju krivde - prostovoljnost priznanja krivde - razumevanje narave in posledic priznanja krivde - domneva nedolžnosti
Glede na vsebino zapisnika o glavni obravnavi z dne 29. 7. 2022 ni jasno, ali je obtoženec dejansko priznal kaznivi dejanji po obtožnici, saj iz zapisnika ni razvidno, ali je predsednica senata pred sprejemom priznanja krivde opravila presojo, ko jo zahteva določba 285.c člena ZKP, ki je bila v konkretnem primeru še toliko bolj na mestu, saj je bila zoper obtoženca vložena neposredna obtožnica, na predobravnavnem naroku krivde za očitani kaznivi dejanji ni priznal, na glavni obravnavi pa se o očitanih kaznivih dejanjih tudi ni izjasnjeval.
motenje posesti - motilno dejanje - soposest - dostop do nepremičnine - menjava ključavnice - izročitev ključev vhodnih vrat - vstop v solastno nepremičnino - psihično nasilje - družinsko nasilje - subjektivni rok za tožbo - nesklepčnost tožbenega zahtevka - popolnost tožbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dokazna ocena izpovedbe prič - dovoljena samopomoč
S tem, ko je sodišče posestno varstvo omejilo le na stanovanjsko hišo, je sodišče prisodilo tožniku manj, kot je bilo zahtevano s tožbenim zahtevkom, ne pa nekaj drugega.
Za pravočasnost tožbe je odločilno, kdaj je tožnik izvedel za motilno dejanje in motilca.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - mestna občina kot pravdna stranka - javna površina - lastninjenje nepremičnin - redna raba nepremičnine - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - grajeno javno dobro - ugovor javnega dobra - ogled na kraju samem - skupni deli stavbe - nedovoljena pritožbena novota
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1, ki jih je pravilno uporabilo tudi sodišče prve stopnje, so tisti, ki javno dobro razmejijo od pripadajočega zemljišča.
snemanje naroka - ugovor zoper zapisnik - razpravno načelo - pravila o dokaznem bremenu - stopnja verjetnosti - dokazna ocena - razlog za zavrnitev predlaganih dokazov - načelo ekonomičnosti - pristranskost sodnika
Drži, da zaslišanja na naroku niso bila snemana, kar pa ni nujno in je ta odločitev v prosti presoji razpravljajočega sodnika (prvi odstavek 125. člena ZPP). Tožnik je bil na naroku zastopan po svojem odvetniku, ugovorov na zapisnik (kar je pravica stranke, drugi odstavek 124. člena ZPP), ki jih sedaj navaja v pritožbi, pa ta ni podal, saj iz zapisnika niso razvidni. Razpravljajoči sodnik je tisti, ki najbolje oceni vtis o pristnosti in verodostojnosti posamezne izpovedbe.
motenje posesti - pritožbeni postopek - zastopanje pred sodiščem druge stopnje - zastopanje stranke po pooblaščencu - pritožba, ki ni vložena po pooblaščencu z opravljenim PDI - vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Pooblaščenec toženca ni vpisan v imenik odvetnikov in ne tekom postopka na prvi stopnji, ne v pritožbenem postopku ni predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, zato pritožba ni dovoljena.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - obstoj darila
Nobenega dvoma tako ni, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica B. B. do dediščine, zato je treba zapuščinski postopek prekiniti. Sodedič darila zanika. Ker trditve pritožnice niso utemeljene z nespornimi dokazi in ker sodedič ne more dokazovati negativnih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnico tudi utemeljeno napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo.
ZLNDL člen 5. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (prečiščeno besedilo) (1965) člen 38. SPZ člen 127a. OZ člen 82.
ugotovitev lastninske pravice - darilna pogodba - veljavnost darilne pogodbe - oblika pogodbe - ustna pogodba - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - teorija realizacije - konvalidacija - realizirana ustna darilna pogodba - razpolaganje z nepremičnino - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - oblikovanje etažne lastnine - posamezen del stavbe - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - razlaga vsebine pogodbe - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - pomen zemljiške knjige v preteklosti - položaj stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja - lastninjenje nepremičnin - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - imetništvo pravice uporabe pred lastninjenjem - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila v spornem času darilna pogodba lahko sklenjena tudi ustno (ni sporno, da tožnica z očetom C. C. ni sklenila pisne darilne pogodbe) in da je lahko z realizacijo konvalidirala, zato je zmotno pravno naziranje toženke, da so bile ustne darilne pogodbe neveljavne.
Tožnica ima prav, da je s pogodbo, katere predmet je bil (le) frizerski salon, torej točno določen prostor v hiši, ki formalno ni bila razdeljena v etažno lastnino, nastala t. i. dejanska etažna lastnina. Tako (formalno neoblikovano in nevknjiženo, a v praksi obstoječo in funkcionirajočo) etažno lastnino pravni red in sodna praksa priznavata in ji nudita pravno varstvo. V času sklepanja sporne darilne pogodbe veljavni Zakon o lastnini na delih stavb (ZLDS) nastanka etažne lastnine ni pogojeval s formalnim aktom ali vknjižbo, temveč je med drugim določal (2. člen), da se etažna lastnina »pridobi« in preneha z naslovi in na način, ki veljajo za pridobitev in prenehanje lastnine na nepremičninah. Nadalje je določeno (36. člen ZLDS), da se »lahko« zahteva vknjižbo lastnine na enem posameznem delu, na več posameznih delih ali na vseh posameznih delih stavbe, ki so lahko predmet etažne lastnine. Dejanska etažna lastnina je lahko nastala s pravnim poslom ali z razdelitvijo stavbe s strani njenega izključnega lastnika, torej je po volji prvotnega lastnika celotne stavbe (C. C.) hkrati z ustno sklenitvijo darilne pogodbe za »salon« nastala tudi dejanska etažna lastnina, saj taka pogodba vsebuje implicitno voljo, da se del poprej enotne stavbe v lasti C. C. pravno »osamosvoji.« Zato ima tožnica prav, da je salon bil lahko samostojen predmet pravnega prometa in tudi, da je salonu pripadala pravica uporabe pripadajočega zemljišča (primerjaj 38. člen Zakona o prometu z zemljišči in stavbami).
Ni sporno, da se je toženka vknjižila kot lastnica sporne nepremičnine na podlagi avtomatizma iz 5. člena ZLNDL. Vrhovno sodišče RS je že večkrat pojasnilo, da vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je ob uveljavitvi ZLNDL dejansko imel pravico uporabe na spornih nepremičninah. Za odgovor na vprašanje, kdo je na podlagi določb ZLNDL postal lastnik nepremičnine, je ključno, kdo je bil na dan njegove uveljavitve upravičen (dejanski) imetnik pravice uporabe družbene lastnine in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo. Kdor je bil torej ob uveljavitvi ZLNDL (dne 25. 7. 1997) resnični imetnik pravice uporabe, je z dnem uveljavitve ZLNDL originarno (izvirno) pridobil lastninsko pravico še pred in ne glede na vknjižbo v zemljiško knjigo. Naknadni vpisi v korist drugih oseb neposredno niso ustvarili stvarnopravnih posledic.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - dejansko stanje - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane trditve
Toženec relevantnih pritožbenih razlogov v sporu majhne vrednosti v pritožbi ne navaja. Utemeljenosti tožbenega zahtevka nasprotuje s podajanjem uvodoma povzetih dejanskih navedb, kar je v sporu majhne vrednosti nedopustno. Tudi sicer se niti te navedbe ne nanašajo na relevantno dejansko stanje.
zavarovanje pred odgovornostjo - odgovornost zavarovalnice - odškodninska odgovornost zavarovanca - odškodninska odgovornost upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - opustitev kot protipravno ravnanje - padec na stopnicah - hišniška opravila - hišnik - neustrezna osvetlitev stopnišča - osvetljen objekt - osvetlitev poti - zavrnitev tožbenega zahtevka
Na podlagi ugotovljenih okoliščin primera upravniku (zavarovancu toženke) krivde za tožnikovo škodo ni mogoče očitati. Drži sicer, da tožnik ni mogel pričakovati, da bo nekdo na stopnice odvrgel okrogel kovinski predmet, vendar tega tudi upravnik ni mogel pričakovati in gre zato za nesrečen slučaj. Do škodnega dogodka brez dvoma ni prišlo zato, ker je zavarovanec toženke opustil namestitev svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči in tudi ne zato, ker bi moral hišnik skrbeti, da so luči prižgane.
Ker torej upravniku ni mogoče očitati opustitve namestitve svetil z možnostjo ročnega ali avtomatskega prižiganja luči, saj so bila svetila z možnostjo ročnega prižiganja nameščena, ni podana protipravnost ravnanja.
višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - preživninska zmožnost staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - ugotavljanje dohodka - samozaposlena oseba - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - razporeditev preživninskega bremena - predložitev novih dokazov v pritožbenem postopku - krivdno povzročeni stroški postopka
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Listinski dokazi niso bili potrebni, ker gre za stroške, ki so splošno znani in ne odstopajo od povprečja.
Po presoji pritožbenega sodišča v zvezi z novimi dokazi ni podlage za uporabo 34. člena ZNP-1 že zato, ker niso predlagani v korist oseb iz 6. člena ZNP-1. Z njimi namreč želi pritožnik dokazati, da je dejansko stanje glede prihodkov predlagateljice nepopolno ugotovljeno, posledično pa nepravilno porazdeljeno preživninsko breme.
odločanje o sporu o pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - načelo smotrnosti
Za odločanje v nepravdnem postopku je v skladu z določbo prvega odstavka 11. člena ZNP-1 krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima oseba, proti kateri je vložen predlog, stalno prebivališče in sedež. Če pa se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, med katere spadajo tudi osebe s težavami v duševnem zdravju. Sodišče v nepravdnem postopku upošteva predvsem korist ranljivih oseb in omogoča sodišču, da krajevno pristojnost prilagaja razlogom smotrnosti in možnosti učinkovitega vodenja postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061927
KZ-1 člen 74, 75, 205, 205/1, 205/1-1.
vlom - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - biološke sledi - velika tatvina - primerjava DNK sledi - grajanje dokazne ocene - ogled kraja kaznivega dejanja - sostorilstvo
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke, da je obdolženec bil tisti, ki je izvršil obravnavano kaznivo dejanje, utemeljeno oprlo na ugotovitve policistov, ki so opravili ogled kaznivega dejanja in na kraju storitve kaznivega dejanja našli montirno železo, s katerim je bilo vlomljeno v skladišče bencinskega servisa, in na katerem je nato bila po izsledkih NFL najdena prevladujoča biološka sled, ki brez dvoma pripada obdolžencu. Čeprav drži, da so bile na orodju najdene sledi več oseb, pa zagovornik ugotovitve NFL neutemeljeno kritizira, saj ni mogoče prezreti, da so bile obdolženčeve sledi vendarle količinsko prevladujoče, preostale sledi pa tako šibke, da jih NFL v svojih zaključnih ugotovitvah ni upošteval. V poročilu so namreč pojasnili, da je pri preostalih sledeh šlo le za šibke signale alelov, medtem ko so bile obdolženčeve sledi prevladujoče. Ob upoštevanju navedenega tako zagovornik dejstvu, da so bile na montirnem železu najdene sledi več oseb, pripisuje preveliko težo.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnika nista podala nobenih konkretnih pripomb zoper odgovor cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, zato je pravilno pojasnilo, da cenilca ni bilo potrebno zaslišati.
Ker dolžnika šele v pritožbi konkretizirano nasprotujeta odgovorom sodnega cenilca na njune pripombe zoper cenitveno poročilo, odgovorom sodnega cenilca pa nista konkretizirano nasprotovala, sodišče prve stopnje utemeljeno ni zaslišalo sodnega cenilca. Ob obrazloženem ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061220
ZIZ člen 272. SPZ člen 32. ZPP člen 184.
motenje posesti - posest stanovanja - začasna odredba - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - vrnitev nepremičnine v posest - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - nov predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - sodno varstvo posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe - obseg sodnega varstva posesti - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - izselitev iz stanovanja - sprememba tožbe - dovoljenost dokaznega sredstva
Sodišče prve stopnje je ponoven predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo iz dveh razlogov. Presodilo je, da je tožnik zamudil subjektivni 30 dnevni rok za postavitev tožbenega zahtevka iz naslova motenja na način, da se je toženec iz stanovanja dolžan izseliti, zato tudi ni izkazan temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe s takšno vsebino, to je verjetnost terjatve. V nadaljevanju je sodišče navedlo tudi vsebinske razloge za zavrnitev predloga, ko je po oceni izvedenih dokazov zaključilo, da tožniki niso z verjetnostjo izkazali toženčeve opustitve soposesti stanovanja, v katerem je bival zadnja štiri leta, zato z vrnitvijo vanj posesti tožnikov tudi ni motil.
Ker pravdni postopek posebej ne ureja uporabe dokazov, pridobljenih na nedovoljen način, mora sodišče v vsakem primeru opraviti tehtanje njihove dopustnosti v luči pravice do dokazovanja in teže kršitve pravice do zasebnosti. To je sodišče v izpodbijanem sklepu opravilo in pravilno presodilo, da bistveni dokaz, na katerem je zgolj posnetek stanovanja in toženčev vstop, ni pridobljen na nedovoljen način, pri ostalih dokazih pa so se stranke snemanja zavedale in je tudi druga tožnica snemala toženca, zato je prednost upravičeno dalo toženčevi pravici do izvedbe dokaza.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi predkaznovanosti obtoženca tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljeno napravilo sklep o obtoženčevem negativnem odnosu do spoštovanja pravnih norm in pravnega reda naše države
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 383b, 384, 403, 403/1, 403/1-2, 405, 405/4.
postopek osebnega stečaja - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - bolezen dolžnika - izostanek z naroka - opravičilo izostanka z naroka - naknadno zdravniško opravičilo - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - opravičljiv razlog za izostanek - preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
Iz odpustnega pisma Splošne bolnišnice z dne 4. 3. 2022 je razvidno, da je bil dolžnik hospitaliziran dne 2. 3. 2022 ob 20.00 uri, odpuščen pa 4. 3. 2022 ob 15.00 uri. Iz vsebine odpustnega pisma izhaja, da je bila bolezen, zaradi katere je bil hospitaliziran, nenadna in nepredvidljiva ter je dolžniku onemogočala prihod na narok dne 3. 3. 2022, ki se je začel ob 9.30 uri.
Tožnik neutemeljeno pričakuje vročanje pisanj v zadevah okrožnega sodišča v varen elektronski predal.
Dokler ni vzpostavljenega e-vložišča, ni možno vlagati elektronskih vlog, ni možno voditi elektronskega spisa in v njem sodišče ne more opravljati elektronskega vročanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00061000
ZPP člen 337. ZZVZZ člen 87, 87/1.
regresni zahtevek zavoda - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - varstvo pri delu - nadzor - nedovoljene pritožbene novote
Edini ugovor, ki ga je toženka v postopku na prvi stopnji podala, je bil, da se je delavec samovoljno odločil nameščati gradbeni podpornik in je torej opravljal gradbena dela, za katera ni bil zadolžen, ker je bil zaposlen na delovnem mestu "gradbeni delovodja". Sodišče prve stopnje je ta ugovor zavrnilo z oceno, da nadzor nad gradbenimi deli vključuje tudi nadzor ali je balkon ustrezno podprt in bi bilo nesprejemljivo, da bi lahko delovodja le nadziral delo, ne pa tudi sam odpravil opažene napake. Višje sodišče navedeno oceno sprejema tudi samo in pritožba zgolj s ponavljanjem teh navedb ne more uspeti.
zavrženje pritožbe - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - pritožbeni razlogi - brez razlogov - nedovoljeno pravno sredstvo
Ker pritožba ne vsebuje niti formalno niti vsebinsko smiselnih argumentov uperjenih v izpodbijani sklep in njegove razloge, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti.
odškodnina - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - vzrok zdrsa - zemeljski izkop - izvedenec za varstvo pri delu
Do zdrsa zavarovanca na klinu lestve je po mnenju izvedenca prišlo, ker med klini lestve in brežino izkopa ni zadostnega odmika za stabilno postavitev noge na klin, ker lestev leži na brežini. Ob dovolj dolgi lestvi pa bi se bilo temu mogoče izogniti in bi zavarovanec vstopal na lestev na delu, ki gleda iz jame, kar ni v nasprotju s 25. členom, ki govori, da je do škodnega dogodka prišlo, ker je zavarovanec vstopal v jamo po prekratki lestvi na kateri mu je spodrsnilo, ker se ni imel kje prijeti. Nasprotja ni, del lestve, ki gleda iz jame, je namenjen temu, da se ima delavec kje prijeti in temu obrazložitev prvostopnega sodišča ne nasprotuje.