ZPP člen 17, 17/2, 19, 19/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
stvarna pristojnost - delovni spor - sprememba sklepa
Iz povsem jasnih tožbenih trditev izhaja, da tožnik v posledici prisile, da vrne del izplačane neto plače, dejansko ni prejel plače, do katere je bil upravičen po pogodbi o zaposlitvi. Zahtevek se torej nanaša na temeljno obveznost delodajalca (tožene stranke) iz delovnega razmerja, to je, da delavcu (tožniku) za njegovo delo zagotovi plačo v takšni višini, kot je bila dogovorjena oziroma določena v pogodbi o zaposlitvi. Obveznost plačila zneskov, ki jih zahteva tožnik, je torej glede na tožbene trditve povezana z delovnim razmerjem, ki je obstajalo med strankama. Ob upoštevanju navedenega je na podlagi točke b prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 podana stvarna pristojnost delovnega sodišča za odločanje v obravnavanem sporu.
Obsojeni je na poziv sodišča svojo nerazumljivo vlogo dopolnil, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je ta po vsebini ponovno nerazumljiva.
Če o višini stroškov sodišče še nima podatkov, izda poseben sklep o stroških, ko se ti podatki zberejo, vendar le o višini stroškov, ne more pa s tem sklepom odločati o tem kdo plača stroške (drugi odstavek 93. člena ZKP).
stroški priče - sklenjena sodna poravnava - dogovor strank o stroških - deljiva obveznost
Dogovor pravdnih strank v sodni poravnavi je bil, da vsaka krije stroške prič, ki jih je predlagala, prav tako iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v skladu s prvim odstavkom 153. člena ZPP naložilo plačilo pričnine tožeči stranki, ki je predlagala zaslišanje priče. Ker je iz spisa razvidno, da sta res zaslišanje priče A. A. predlagali obe pravdni stranki bi bila pravilna odločitev, da pričnino plačata obe stranki, zato je pritožbeno sodišče temu ustrezno spremenilo izpodbijani sklep.
ZPP člen 125a, 125a/4.. ZDR-1 člen 33, 34.. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-1, 69, 69/1, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - krivdni razlog - teža kršitve - dokazna ocena - delo na domu - prepoved diskriminacije - prepis zvočnega posnetka - pridržana odločitev
Tožnik je bil seznanjen s svojimi delovnopravnimi obveznostmi v zvezi z oddajo poročil o delu na domu in evidencah delovnega časa, pa poročil ni oddal in prav tako ni predložil evidence delovnega časa. S tem je kršil obveznosti iz delovnega razmerja iz 33. in 34. člena ZDR-1 (ter 94. člena ZJU), saj svojega dela ni opravil vestno, v skladu z organizacijo dela pri toženi stranki in v skladu z jasnimi navodili delodajalca, kljub temu, da je bil večkrat opozorjen na navedene obveznosti.
ZNP-1 člen 25, 26, 40, 40/1, 40/3, 40/5, 42. ZPP člen 158, 158/1. ZBPP člen 46, 46/1, 46/3.
preživnina otroka - enostranski umik predloga - odločitev o stroških
ZNP med drugim ureja postopanje sodišča v primeru umika predloga (25. in 26. člen ZNP), ne ureja pa povračila stroškov postopka v primeru, če se postopek ne zaključi z vsebinsko odločitvijo, temveč kot je bilo v obravnavani zadevi s procesnim sklepom o ustavitvi postopka zaradi umika predloga. Zato je v tem primeru v skladu z 42. členom ZNP-1 treba uporabiti določilo prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker se postopek ni končal z vsebinsko odločitvijo, se predlagatelj v pritožbi neutemeljeno zavzema za odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
ZPP člen 243, 287, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - dokazovanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - materialno procesno vodstvo - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Sodišče prve stopnje je predlagan dokaz z zaslišanjem tožnikovih otrok zavrnilo z argumentom, da so bili v spornem obdobju še premajhni, da bi lahko povedali kaj relevantnega za odločitev sodišča. Takšna odločitev predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061200
ZPP člen 5, 185, 214. OZ člen 100, 190, 480. SZ-1 člen 92, 92-3, 94.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pravica do izjave v postopku - zaslišanje stranke - uporaba stanovanja brez pravne podlage - neupravičena obogatitev - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - zahtevek za plačilo uporabnine - zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - povračilo škode - poškodovanje stvari - neprerekane trditve - višina nadomestila (uporabnine) - oblikovanje pobotnega ugovora - pobotni ugovor v pravdi - ugovor - znižanje uporabnine zaradi vlaganj v nepremičnino - oblikovanje jamčevalnega tožbenega zahtevka - jamčevanje za stvarne napake
V skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP sodišče dovoli spremembo tožbe, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za ureditev razmerja med strankama.
Vprašanje utemeljenosti navedenih (resda različnih) zahtevkov sloni na ugotavljanju med seboj tesno povezanih dejstev, zato bi jih bilo glede na zbrano procesno gradivo v skladu z načelom ekonomičnosti nesmiselno ločevati po posameznih pravdnih postopkih. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi v nasprotnem primeru tožnik moral vložiti novo tožbo, v novem postopku pa bi bilo treba začeti vse od začetka.
Sodišče mora v skladu s prvim odstavkom 5. člen ZPP dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Pritožnica navaja, da na sodišču ni bila zaslišana glede uporabnine in škode, ki jo vtožuje tožeča stranka. Pritožbeno sodišče najprej izpostavlja, da toženka navedene kršitve postopka ni uveljavljala pred sodiščem prve stopnje. Sicer pa je bila zaslišana o vseh elementih oz. svojih ugovorih.
Sodišče prve stopnje je v 31. točki obrazložitve svoje odločbe pravilno zapisalo, da je toženka v stanovanju tožnika od 26. 10. 2020 bivala brez pravne podlage (to je tudi sama priznala na glavni obravnavi dne 7. 5. 2021) in da ima tožnik po pravilih neupravičene pridobitve iz 190. člena OZ pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Glede temelja toženkine obveznosti povračila škode pa se je prvostopenjsko sodišče v 34. točki obrazložitve ravno tako pravilno oprlo na 94. člen SZ-1. Kot je ugotovilo, toženka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je v stanovanju povzročila zatrjevano škodo. Skladno z dogovorom bi morala stanovanje vrniti v urejenem stanju, kakršnega je prejela ob vselitvi.
Tožena stranka višini vtoževane uporabnine ni konkretno ugovarjala, prerekala pa tudi ni višino škode zaradi vlaganj, pri čemer je tožnik predložil račune za odpravo škode, da jih je ob zapadlosti plačal.
Tožena stranka znižanja najemnine oziroma uporabnine ni uveljavljala v pobot, temveč le z ugovorom, medtem ko pobotnega ugovora glede odškodnine sploh ni oblikovala. Tožena stranka torej pobota ne v zvezi z jamčevalnim zahtevkom kot odškodnino pred sodiščem prve stopnje dejansko ni uveljavila, zato ga v skladu z 337. členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi.
V skladu s tretjo alinejo 92. člena SZ-1 mora lastnik stanovanja odgovarjati za pravne in stvarne napake na oddanem stanovanju. Ker SZ-1 ne vsebuje natančnejših določb glede samega uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov najemnika (razen splošne obveznosti najemnika, da lastnika obvešča o napakah na stanovanju po 94. členu in pravice najemnika, da zahteva previsoko zaračunano najemnino po 100. členu), se obravnavanem primeru uporabljajo določbe OZ. Kot izhaja iz sklepa VSRS III Ips 28/2017, lahko najemnik na podlagi drugega odstavka 480. člena OZ v zvezi s 100. členom OZ v primeru, ko je najemodajalca pravočasno opozoril o napaki, kot ugovor zoper najemodajalčev zahtevek, naj mu plača najemnino, uveljavlja svoj zahtevek za znižanje kupnine ali povrnitev škode.
ustavitev kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - stroški kazenskega postopka - breme stroškov postopka - sporazum - plačilo stroškov iz proračuna
Sodišče stroškov kazenskega postopka, ki so nastali pred umikom obtožnega akta po tožilstvu, ne more naložiti nobeni od strank, ker ti bremenijo proračun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061810
SPZ člen 8, 18, 18/1. ZTLR člen 24, 24/1. ZPP člen 163, 163/4.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - plačilo uporabnine za nepremičnine - gradnja čez mejo - nasprotna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - supeficies solo cedit - nakup nepremičnine na javni dražbi - lastninska pravica - originarna pridobitev - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev pravdnih stroškov - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom
Če imamo na eni strani načelo superficies solo cedit, imamo na drugi strani pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa), kar teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način, sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa takšno pridobitev enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice. Predmet izvršbe je le nepremičnina z vsemi sestavinami – sestavine ne morejo biti samostojen predmet izvršbe. A vendar, v primeru, ko je prišlo do napake in so bile sestavine samostojen predmet izvršbe, torej samostojen predmet prodaje na dražbi, ni mogoče spregledati opisanih učinkov sklepa o izročitvi. Tudi v primeru napake pri prodaji v postopku izvršbe nastopijo enaki učinki sklepa o izročitvi, kot če napake ne bi bilo. Z nakupom na javni dražbi je kupec postal lastnik tistega, kar je bilo predmet dražbe in kar mu je bilo na dražbi domaknjeno ter nato tudi izročeno. Ker je lastnik hiše, hleva in senika originarno že od pravnomočnosti sklepa o izročitvi dalje toženec, tožnica ne more zahtevati izpraznitve in izročitve teh objektov, saj kljub v SPZ uzakonjenem načelu supercficies solo cedit ni njihova lastnica. Zahtevka na izselitev in na plačilo uporabnine je sodišče prve stopnje zato pravilno zavrnilo.
Določba prvega odstavka 24. člena ZTLR bi sicer lahko rešila v tej pravdi obravnavani problem, a je glede na posebnosti konkretnega primera ni mogoče uporabiti. Ob gradnji je bil namreč lastnik vseh nepremičnin isti in sicer je bil to pravni prednik obeh pravdnih strank. Gradnja na tujem zemljišču po ZTLR pojmovno ni bila mogoča, če je bil lastnik obeh parcel isti, ko se je torej nek objekt zgradil na mejo dveh parcel, tako da je deloma stal na eni, deloma pa na drugi strani. V takem primeru je šlo namreč le za gradnjo na dveh različnih parcelah, katerih lastnik pa je bil isti, kar pomeni, da ni šlo za gradnjo na tujem zemljišču.
OZ člen 29, 29/1, 64, 64/1, 190, 190/1, 190/3, 191.
prodajna pogodba za nepremičnino - predkupna pravica - uveljavljanje predkupne pravice - sprejem ponudbe - jezikovna razlaga - pogojni sprejem ponudbe - neupravičena pridobitev - plačilo are - plačilo neobstoječega dolga - vedenje - kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Izjava tožeče stranke v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni bila skladna s predkupno ponudbo, kar pomeni, da z omenjenim dopisom ni sprejela predkupne ponudbe in posledično predkupne pravice ni uveljavila. Ker je bila prav tožeča stranka tista, ki je trdila, da predkupne ponudbe z omenjenim dopisom ni sprejela, je torej vedela, da zanjo po podaji izjave v dopisu z dne 24. 5. 2019 ni nastopila nobena obveznost in posledično za dejstvo, da za njeno plačilo 550.000,00 EUR ni nobene podlage oziroma da je plačala nekaj, za kar je vedela, da niti ne dolguje. To pa izvedeno plačilo umešča v zakonski dejanski stan 191. člena OZ ‒ kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan.
ZST-1 člen 11, 11/5, 11/6. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 27, 27/1.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni dohodek prosilca - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola - redno šolanje kot pravni standard - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - neizkazanost pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči - odlog plačila sodne takse
Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, tožnik ne razpolaga s povprečnim mesečnim dohodkom, ki bi presegal dvakratnik osnovnega minimalnega dohodka (843,78 EUR) na enega družinskega člana (prim. drugi odstavek 13. člena ZBPP). A tudi po presoji pritožbenega sodišča to še ne pomeni, da je njegovo preživljanje in preživljanje obeh otrok ogroženo, saj je dejstvo, da tožnik razpolaga z več nepremičninami, katerih vrednosti za več kot 80.000 EUR presegajo višino mejnega zneska 20.250,72 EUR, kar po določbi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči. Treba je upoštevati celotno tožnikovo premoženje oziroma premoženjsko stanje in ne le prejemanje mesečnih dohodkov družine. Do avtomatične oprostitve plačila sodnih taks v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZST-1 tako pritožnik kljub nedoseganju minimalnega cenzusa (mesečno na osebo) ni upravičen.
zahtevek na izpraznitev stanovanja - plačilo uporabnine - stečajni postopek - odpoved najemnega razmerja - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga - slovenski jezik - ustrezna priprava na narok - brezplačna pravna pomoč
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da naj bi pritožnik zavrnilno odločbo o brezplačni pravni pomoči resnično prejel šele tik pred narokom (in posledično ne bi imel dovolj časa poiskati si odvetnika ali se sam pripraviti na narok), dokazov v zvezi s temi trditvami pa pritožnik tudi sicer ni predložil. Prav tako ni navedel nobenih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da se dejansko ni imel možnosti pripraviti na narok, isto pa velja tudi za navedbe, da ni uspel odgovoriti na vlogo tožeče stranke. Ne gre spregledati, da je bil narok za glavno obravnavo na njegovo zahtevo pred tem že dvakrat preklican. Po tem, ko je bila izdana odločba o brezplačni pravni pomoči, sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga več, da naroka ne opravi in v zadevi odloči.
umik pritožbe - pritožbeni stroški - odgovor na pritožbo - stroški odgovora na pritožbo
Tožnici, ki sta pritožbo umaknili, morata glede na določbo drugega odstavka 158. člena ZPP nositi svoje stroške postopka s pritožbo, hkrati pa bi morali toženki povrniti pritožbene stroške. Vendar bi bila ta upravičena do njihove povrnitve le, če bi bili ti stroški za pravdo potrebni. Glede na vsebino odgovora na pritožbo, v katerem svojim navedbam v postopku na prvi stopnji ni dodala nič novega, kar bi bilo pomembno za odločitev o pritožbi (tudi če ne bi bila umaknjena), je višje sodišče odločilo, da ji pritožbeni stroški ne gredo.
ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZPP člen 154. ZDSS-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - zloraba pravice do sodnega varstva
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pričel teči 8. 10. 2021, ko je tožena stranka prejela odločbo ZZZS, saj je tudi po tem datumu tožnik trdil, da si bo uredil bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je subjektivni prekluzivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči najprej 18. 10. 2021, ko tožnik ni dostavil novega potrdila o bolniškem staležu, čeprav je zagotavljal, da bo do 18. 10. 2021 potrdilo dostavil toženi stranki.
Tožnik je tožbo vložil, ker je menil, da je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni zlorabe pravice do sodnega varstva.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 60 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, t. j. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral, kot zatrjuje, koristiti dnevni počitek. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko ur dela (več), za katerega ni prejel plačila, je opravil tožnik in katere konkretne naloge je v tem času opravljal.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27c, 27c/1, 27č.. ZDR-1 člen 5, 5/2.
upokojenec - začasno in občasno delo - evidence - soočenje prič - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
V določilu prvega odstavka 27.a člena (kot tudi ne v drugih določilih) ZUTD ni pravne podlage za ugoditev zahtevku za izstavitev pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela upokojencev. Tak zahtevek v obravnavanem primeru tudi ni potreben, saj tožnica za toženca dela ne opravlja več.
Toženec v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da v vtoževanem obdobju ni mogel biti delodajalec v smislu 27.a člena ZUTD, češ da je to lahko le pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, kar pa takrat ni bil. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tega niti ZDR-1 ne določa. Skladno z drugim odstavkom 5. člena ZDR-1 je delodajalec lahko tudi fizična oseba kot taka (torej brez statusa samostojnega podjetnika).
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - pravna oseba - bilanca stanja - premoženjsko stanje - ogrožanje opravljanja dejavnosti - trditveno in dokazno breme predlagatelja - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061203
ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 239, 239/2, 253, 253/2, 395, 395/1, 395/2, 402, 402/1, 416, 416/1. ZFPPIPP člen 300, 300/2.
bančna garancija - neupravičeno unovčenje bančne garancije - solidarni dolžniki - vsebina solidarnosti dolžnikov - nedeljive obveznosti - sklenitev aneksa k pogodbi - sprememba z aneksom - veljavnost aneksa - podaljšanje roka za izvedbo del - rok za izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena kazen - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - ugovor tožene stranke
Drugi odstavek 395. člena OZ izrecno določa, da lahko vsak solidarni dolžnik dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. Pojmu solidarne obveznosti ne nasprotuje, če so sodolžniki za obveznost zavezani z različnimi modalitetami, kamor izrecno spada tudi različen rok izpolnitve. Ta zakonska določba nedvomno ovrže trditev, da se mora dogovor o podaljšanju pogodbenega roka iz obeh aneksov neposredno uporabiti tudi za presojo roka izpolnitve tožeče stranke kot solidarnega dolžnika.
V postopku za preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.